Ljubljana, 07.07.2013 | Barbra Drnač

Ana Pandur. Flamenko je IN

Pedagoginja in plesalka razmišlja o flamenku včeraj in danes
Ana Pandur Predin že deluje, kot da je bila rojena v Španiji, a vendar je njeno rojstno mesto Maribor. Je ustanoviteljica Plesnega kulturnega društva Flamenko, s katerim je orala ledino flamenka pri nas. Diplomirala je iz španščine in filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Obiskovala je Srednjo glasbeno in baletno šolo v Mariboru, kjer se je šolala v klasičnem baletu. Med letoma 2002 in 2004 je študirala flamenko ples na akademiji Amor de Dios v Madridu pri veliki plesalki Merche Esmeraldi in drugih. Diplomirala je iz teoretskih študij flamenka, za naš portal pa je temperamentna, kot je, odločno odgovorila na zastavljena vprašanja.
...
...

Ali je flamenko v današnjem času v Sloveniji bolj In, kot je bil na tvojih začetkih?
Ja, danes je flamenko precej bolj IN, kot je bil pred leti. Ne le pri nas, temveč tudi v svetovnem merilu, odpira se v svet in ne le daje, ampak tudi črpa iz drugih kultur zvrsti. Evolucija v akciji. Bila sem še najstnica, ko je flamenko prvič pritegnil mojo pozornost, do takrat sem plesala samo balet. Takrat v Sloveniji flamenko malone ni obstajal oziroma je bil omejen na ozek krog poznavalcev. Omeniti velja Jeleno Markovič, ki je kot prva vodila delavnice flamenka, ki sem se jih udeležila tudi jaz, in seveda kitarista Viktorja Papeža. Ker sem se hotela posvetiti flamenku, sem kot smrklja popokala kovčke in šla v Španijo. Takrat sem bila stara 20 let, dovolj mlada in zanesenjaška, da sem si kaj takega drznila. Imela sem srečo, da sem v Madridu naletela na najboljše učitelje, moja mentorica je bila in ostaja legendarna Merche. Po drugi strani sem bila sprejeta v družbo profesionalnih flamenkosov, ki so mi omogočili, da sem svoje znanje flamenka črpala neposredno iz korenin. Z njimi sem obiskovala najrazličnejše zasebne zabave, ki so praviloma za tujce nedostopne. Svetovali so mi, katere predstave velja obiskati, na katerega glasbenika moram biti pozorna, predvsem pa so mi utrdili razumevanje, da je flamenko spreminjajoče se izrazna forma, ki zahteva neskončno predanost, iskrenost in tudi pogum. To so lastnosti, ki jih ne premore vsak. Ponosna sem, da sem hodila na klase s plesalci, ki danes tvorijo sam vrh flamenko scene. Še danes ohranjam z njimi stike. Ob vrnitvi v Slovenijo sem hotela predvsem plesati. Kmalu sem spoznala, da ne obstaja infrastruktura, ki bi mi to omogočila. Učiti sem začela po naključju, to nikoli ni bil moj prvotni cilj, sem pa kmalu ugotovila, da to rada počnem. Sama se nikoli nisem udeleževala plesnih tečajev, ampak sem od nekdaj resno trenirala, zato ne preseneča, da sem tako začela tudi učiti. Moje punce znajo povedati, da se pri meni trdo dela, da se dela resno in da se tudi veliko nauči. Ne bi si mogla oprostiti, če bi nekdo obiskal moje klase in nato odšel brez znanja, ki ga je iskal. Čeprav niso vsi navdušeni nad priganjanjem, so na koncu zadovoljeni in hvaležni, celo presenečeni, da sem jim razkrila, koliko so sposobni. Danes na področju flamenka v Sloveniji profesionalno delujeva kitarist Vito Marenče in jaz, to pomeni, da živiva izključno od tega.
...
...

Ali je dovolj kakovostnega plesa v smislu pedagogov, ki podajajo to plesno zvrst, ali se dogaja tako kot pri ostalih zvrsteh, da ste tisti prvi pedagogi “vzgojili kačo na prsih” in je kar naenkrat nastalo mnogo skupin in mnogo flamenko plesalcev in pedagogov?
Nek moj plesalec je pred časom v šali rekel, da je moja šola valilnica kadrov. Deloma bi to držalo, saj levji delež teh, ki danes po najboljših močeh soustvarjajo sceno, izhaja iz moje dvorane. Plesalce spodbujam k individualnemu razumevanju flamenka kot plesa, želim, da razmišljajo s svojo glavo in da vedo, kaj počnejo, ko plešejo. To je najboljša popotnica, šele posamezniki, ki to osvojijo, bodo kasneje sposobni plesati ali učiti. Nenazadnje je povsem naravno, da plesalec po določenem času zapusti zavetrje učitelja in se osamosvoji. Na prav vsakega bivšega učenca sem ponosna, tudi če je nehal plesati. Pri nas ni veliko učiteljev flamenka in flamenko plesalcev, scena je preprosto premlada, se zares šele vzpostavlja. V tako kratkem času plesalec preprosto ne more dozoreti v učitelja, sploh, če nima veliko plesnih izkušenj. Istočasno opažam, da med mladimi ni iste strasti kot sva jo imela Vito in jaz. Nihče ni pripravljen tvegati, za dalj časa odpotovati v Španijo in se soočiti s flamenkom in lastnimi omejitvami, se flamenku v resnici posvetiti. To terja veliko poguma. Izpostavim lahko morda Urško Centa, ki je že večkrat obiskala Španijo, ki je dovolj mlada in ki bo z veliko discipline in trdega dela morda vztrajala in se posvetila temu specifičnemu poklicu. Pri meni je začela plesati, ko je bila stara 11 let, pred dobrim letom pa se je postavila na svoje noge. Držim pesti.  
Kako naj gledalec loči dober flamenko od slabega?
Dober flamenko je tisti, ki ustvarja trdno povezanost z glasbo, kjer se pretok med glasbenikom in plesalcem ne preneha, kjer plesalec deluje kot inštrument, noge kot tolkala, telo pa je orodje za ples kot metaforo misli, če parafraziram Badiouja. Dovolj treninga, dovolj kilometrine, dovolj tehnike in seveda dovolj občutka in sporočila. Preprosto. Praviloma imajo izkušeni plesalci izčiščeno koreografijo in gib, nikamor se jim ne mudi, imajo lasten, osebni izraz v plesu predvsem pa se na odru ne pretvarjajo, ampak imajo kaj povedati.
...
...

Ali mogoče veš, koliko (številčno) sploh je plesalcev flamenka v Sloveniji?
Osebno sem jih učila več kot 200, ocenjujem. Koliko učencev je bilo drugje, ne vem.  Flamenko ni tako množičen, kot na primer družabni plesi, verjetno tudi nikoli ne bo. Na žalost še vedno obstaja stereotip pikic, volančkov, nečesa radikalno španskega. Seveda flamenko ni samo to, če je sploh kdaj bil to, gre za glasbeno-plesno umetnost. Plesalec mora poznati glasbo, mora poznati svoje telo in se soočiti s samim seboj.
Kje se ti še izobražuješ in kje so najboljši pedagogi v tujini?
Najboljši mesti za učenje flamenka sta Sevilla in Madrid, meni je slednji ljubši. Amor de Dios v Madridu lahko priporočim vsakemu, ki ga zanima flamenko. Jaz večinoma treniram sama, pa z Vitom, še vedno obiskujem baletne klase, občasno se podajam v sodobne vode. V prihajajoči sezoni imam dva večja projekta pred vrati, tako bom kar delavna, dodatnega izobraževanja pa tudi ne bo manjkalo, nadvse rada se učim in napredujem. V začetku novembra imam premiero v ljubljanskem Gleju, skupaj z Vesno Zornik in Katarino Avbar. Marca prihodnje leto pa bom nastopila z lastno predstavo v koprodukciji s Cankarjevim domom.
Kakšno pozicijo ima Maria Pages v tvojem razmišljanju glede na to, da prihaja v Slovenijo?
Maria Pages je ena največjih in najbolj uspešnih plesalk. Že večkrat sem jo občudovala na odru, nazadnje v Teatro Español v Madridu, bila sem navdušena, zelo se veselim njenega obiska Ljubljane. Njen ples je nekaj posebnega, je zelo specifične postave in dolgih rok, ki gledalca hipnotizirajo. Občudujem moč njenega plesa.
Zakaj jo videti?
Deloma zaradi tega, ker izstopa iz vrste plesalk, ki ostajajo ujete v klasičnih in tradicionalnih formah. Seveda pa so obiski vrhunskih tujih izvajalcev v Sloveniji postali prava redkost, zato je vsaka priložnost, da jih občudujemo, za nas pravi praznik. Moja plesna šola se je povezala z Ljubljana Festivalom, kjer so bili zelo ljubeznivi in so našim plesalcem in članom ponudili vstopnice s popustom. Za to se jim iskreno zahvaljujem.
...
...

Kdo pa je od tujih in naših plesalcev pri tebi na prvem mestu, če sploh kdo?
V prvi vrsti me navdušujejo moje učenke, ko vidim, koliko napora vlagajo in se lahko z njimi veselim, ko jim uspe. Pred nekaj dnevi pa smo v zasedbo za nastop na festivalu Lent vključili tudi nove plesalke, moje učenke, ki trdo delajo in so v zadnjem času strašansko napredovale. Morda najbolj zagnane so v tem trenutku Saša Mašič, Jasna Premelč, Eva Prodan, ki so že pripravljene za nastope, imena, ki plesni javnosti še niso prav zelo poznana, so pa te plesalke nadarjene, delavne in imajo tisto nekaj. V moji plesni šoli je kar nekaj mladih talentov, ki veliko obetajo, vendar še ne nastopajo. Izpostaviti zgolj nekatere bi bilo krivično.
Kar se pa tiče tujih plesalcev in ustvarjalcev, je razpon tako širok, da skoraj ni mogoče govoriti o prvih mestih. To so plesalci,  ki osvajajo svetovne odre, Rocio Molina, Dos por medio Cía Rafaela Esteveza in Valeriana Pañosa, Olga Pericet, Marcos Flores, Concha Jareño, to so pripadniki mlajše generacije, pa seveda veliki kot Eva Yerbabuena, Joaquín Grilo, avantgardni Israel Galvan, Rafaela Carrasco … To je zgolj ozek izbor, fantastičnih ustvarjalcev je veliko.
Ime*
Vaš komentar*:
Prepišite kodo:
captcha
Komentarji
  • Kristy
  •   |   26.4.2016  |  
  • 17:01
  • ByÅ‚am raz w Londynie przez parÄ™ dni i też zauważyÅ‚am jak tam jest dużo kwiatów, a szczególnie w dzielnicach dalszych od centrum.Ty oglÄ…daj i podziwiaj dalej AngliÄ™. DziÄ™ki, za milutkie odwiedziny. PoarJawizm.deg var en gang i London for et par dager og la ogsÃ¥ merke hvordan det er en masse blomster, spesielt i omrÃ¥dene lenger fra centrum.Ty se og nyte pÃ¥ England. Takk for besøket søt. Hilsen. http://yelfms.com [url=http://hpmxjz.com]hpmxjz[/url] [link=http://jceigvpvddu.com]jceigvpvddu[/link]
  • Nelda
  •   |   26.4.2016  |  
  • 8:53
  • What a beautiful work! So delicate, so creative! And you made your own fortune co.!kesiChoiceso.. choices,...I always like to believe that in the middle of the way there is always a sign to show us the best way. Hope you find it somewhere and that it is the best for you! Wishing you all the best!
  • Stormy
  •   |   25.4.2016  |  
  • 22:33
  • Good stuff. I had forgotten – or rather, never knew anything about – ‘Little Dorrit’. (Also, I see my misuse of the term ‘pseudo’ caught your attention. It was a misuse – I meant ‘somewhat’ rather than ‘false’ or Gr6;p2etended‚. That is, I feel you have a non-reductive feminist slant to some of your literary opinions, not that you are a feminist wanna-be or impostor!) http://hjboajbq.com [url=http://sbrwqifix.com]sbrwqifix[/url] [link=http://ryviiyzt.com]ryviiyzt[/link]
  • Fleta
  •   |   25.4.2016  |  
  • 16:36
  • Great. Where do you get these titles or definitions from? I like the comparison of closed v open fist/hand. Similar to the idea of cehooed-tnerltgy and boxed theology. Can you direct me to some authors/books? Thanks
  • Jetsyn
  •   |   23.4.2016  |  
  • 15:10
  • You saved me a lot of haslse just now.
  • Na špici
    Prihaja Državno Maroltovo srečanje najboljših odraslih folklornih skupin!
    V soboto, 26. oktobra 2019, se bodo na Državnem Maroltovem srečanju 2019 pomerile najbolj ...
    Preberi članek
    Preberi članek
    Oktober 2019
    1
    2
    3
    4
    5
    6
    7
    8
    9
    10
    11
    12
    13
    14
    15
    16
    17
    18
    19
    20
    21
    22
    23
    24
    25
    26
    27
    28
    29
    30
    31
    Preberi članek
    Preberi članek
    Preberi članek
    Preberi članek
    Magnetista. Prevzemite nadzor nad igro privlačnosti!
    Oriflame je k svoji paleti dišav dodal še eno parfumsko vodo, ki dokazano privlači
    Zajtrk v postelji z ovsenimi palačinkami
    Brez napora v nov dan z mojim receptom
    Preberi članek
    Preberi članek