S Tomažem Ambrožem je bila vedno šalamala

Nekateri smo ga klicali Tomaž, drugi kar Ambrož, za tretje je bil plesni mojster, za četrte plesni obsedenec, za nekatere trdoglavec, za druge podjetnik z neverjetno žilico za biznis, in to plesni. Če si nekomu omenil Tomaž Ambrož, se je vedelo, da bo beseda tekla o plesu. O njegovi zgodovini ve povedati največ njegova generacija, ki je orala ledino ustanavljanja plesnih klubov in šol, producirala plesne pare svetovnega nivoja. Ja, to so bili zlati časi plesa, pravijo.

In brez Tomaža ne bi bilo mnogih plesnih tekmovanj, evropskih in svetovnih prvenstev in prvakov, rekordnih četvork, LaRok novitet in nenazadnje Akademije za ples. S slednjo so se mu izpolnile še zadnje sanje, da je plesalcem, ki so celo življenje posvetili plesu, omogočil akademsko izobrazbo. Zadnje diplome so podelili prav pred dobrimi desetimi dnevi.

Takole razmišlja plesalec in koreograf Igor Sviderski, ki je na Akademiji tudi diplomiral: "Tomaž je skozi celo življenje znal ceniti ples v vsej svoji raznolikosti in drugačnosti. Za vsakega je našel besedo vzpodbude, prijateljski nasvet ali pa kako "šalomalo". V svoji širini razmišljanja in razumevanja ustvarjalne duše plesalcev in ustvarjalcev na plesnem področju je dosegal višine in kvaliteto, ki je še danes vzor za marsikoga. Zavzemal se je za razvoj plesne umetnosti, tekmovalnega in ustvarjalnega značaja. Njegova veličina ni bila samo v mojstrsko izpeljanih dogodkih ali doseženih rezultatih in uspešno dokončanih projektih. Kazala se je tudi v širokem razumevanju problematike na področju plesne umetnosti in pri iskanju rešitev na področju različnih plesnih estetik in zvrsti plesnega ustvarjanja. Prav tako ne morem mimo njegovega intuitivnega posluha za razvoj in popularizacijo vseh zvrsti plesa. Zaoral je marsikatero ledino in postavil temelje za veliko projektov in dogodkov. Po meni, eden od največjih podvigov je vsekakor postavitev Akademije za ples, samostojnega visokošolskega zavoda, in to kljub raznim polenom pod nogami in negodovanjem strokovne javnosti. S svojim ambicioznim načrtom je zaoral ledino usposabljanja plesnega profesionalnega kadra na univerzitetnem nivoju. Sam sem mu hvaležen, da sem bil člen v verigi diplomantov in strokovnih sodelavcev na Akademiji za ples, samostojnem visokošolskem zavodu. Nadaljeval je svojo pot, ki je bila vizionarska in daleč pred časom. Pogrešali ga bomo. Počivaj v miru "prjatu"."

Izraz "šalamala" je bila res tista pristna Tomaževa beseda, s katero je reševal vse probleme in zagate, ki jih seveda ni bilo malo. Včasih sem ga v šali vprašala: "Kako krotiš vse te različne plesne energije?" in dobila odgovor: "Ah, šalamala." In res je znal spretno povezovati vse ženske in moške plesne ter pedagoške zvezde svoje šole, da so znale sijati vedno ob pravem času. Plesalce je spodbujal k treniranju, pedagoge k izobraževanju. Urška Active Team je menda eden najbolje strokovno usposobljenih timov za področje športnega plesa. Tomaž je pač znal, z značilno skodelico kave v roki, prepoznati, kdaj je čas za velike pedagoge, ki bodo pisali velike zgodbe.

Spretno je balansiral med nekdanjima soprogama, ki še danes nosita njegov priimek. Njegova prva žena, trenerka standardnih in latinskoameriških plesov, Nataša Ambrož je zvesta plesni šoli od njenega nastanka dalje, njegova druga žena, prav tako trenerka latinskoameriških plesov in plesna sodnica ter pedagoginja, Barbara Nagode Ambrož je s Tomažem plesala petindvajset let in ima z njim sina Miho.

Prosila sem jo za nekaj misli: "V času žalovanja ni lahko pisati o Tomažu, še posebno ne, ker sta se najini življenji več kot četrt stoletja prepletali profesionalno in zasebno. Nekaterih čustev in občutkov se ne da opisati, potrebno jih je živeti, doživeti v vsej pestrosti in edinstvenosti. Njegov doprinos k razvoju in popularizaciji plesne kulture doma in po svetu je edinstven. Veliko nas je, ki smo sledili njegovim vizijam, se razvijali ob njegovi podpori in neizmerni veri, ki jo je imel. Spoštovanje in ljubezen do plesa in plesalcev sta bila njegova gonilna sila, ki je oblikovala njegovo strokovnost, občutek za plesno estetiko in iskrenost ter smiselnost v plesni izraznosti. Tomaž je odšel na rojstni dan sina Mihe in vnuka Petra. Kot bi nam hotel potrditi Goethejevo misel: "Vdih nas obremeni, izdih razbremeni. V dihanju milosti je dvoje …" V sebi čutim neizmerno žalost in obenem hvaležnost za vse, kar nam je bilo danega…"

Mnogokrat je bil trn v peti Plesni zvezi Slovenije, saj je nenehno opozarjal, da mora biti zveza v funkciji plesalcev in trenerjev, nikakor ne obratno. Njegove tolerance je bilo konec, ko si je PZS želela prilastiti avtorstvo za Maturantsko parado oziroma četvorko na slovenskih ulicah. Trmasti Tomaž ni popustil niti za ped, in tako imamo že nekaj let dva enaka plesna spektakla na isti dan pod dvema različnima imenoma. Novembra bo Plesna zveza Slovenije praznovala šestdeseto obletnico delovanja. Žal brez Tomaža.

Predsednik PK Rolly Branko Padjan se Tomaža takole spominja: "Najverjetneje sem ga prvič videl v Kristalni dvorani v Rogaški Slatini kot otrok na kakšnem od plesnih tekmovanj. Spoznal sem ga bolje kot srednješolec ob prihodu v Ljubljano. S plesalko sva bila povabljena, da po osnovni šoli nadaljujeva plesno in šolsko pot v Ljubljani. Tečaji, treningi, tekmovanja, kjerkoli sem se pojavil, je bil tudi Tomaž. Učili so me, da ljudi, ki jih spoštujem, tudi vikam, Tomaž je predlagal tikanje takoj. Znal je poslušati, garati in se boriti. Ko so bila vrata zaprta, mi jih je odprl. Imel je jasne cilje, ki jih je običajno tudi dosegal. Nekateri cilji in pogledi, predvsem kar se tiče delovanja PZS, so bili skoraj identični z mojimi. Zgledoval sem se po njem in njegov odhod me je izjemno razžalostil. Pustil je izjemen pečat in njegovo delo izjemno spoštujem."

Za Tomažem ostaja njegova zadnja velika ljubezen Sabina, s katero je našel miren pristan. Pa njun sin Tom. In ekipa Urškinega kolesja, kateri želim, da nadaljuje Tomaževo delo. Če ne že čisto v praksi, pa v njegovem duhu. Kot je zapisala Urškina pedagoginja Metka Mesesnel Bizilj na socialno omrežje FB: "Za vse, ki me sprašujete, kako je z vajami in treningi, Tomaž bi želel, da plešemo naprej … In plesali bomo, pa čeprav s solzami v očeh …"
Šalamala. Tomaž, naj se bere še tako stereotipno, vedno boš z nami.

View Gallery 11 Photos