Leto 2024 si bom na plesnem področju zapomnila po še večji želji in delu na temu, da se plesalci pri nas počutijo domače, vredno, da jim vedno bolj želim privzgojiti to, da plešejo za svojo dušo in ne za zunanje potrditve. Da so oni dovolj in da to energijo prezrcalijo na gledalce in v svoja privatna življenja.
Za nami je veliko lepih dogodkov. Najprej predstava Dragi jaz, ki smo jo izvedli v Cankarjevem domu januarja. Potem festivali, državno UPZS, svetovno UPZS, dve izvedbi predstave Življenje, čudovito si! In veliko priložnostnih nastopov. Najbolj sem ponosna in hvaležna za priložnosti, da lahko na odru v predstavi stojijo prav vsi plesalci našega plesnega društva. Letos imam privilegij delovat s plesalci od 3 pa vse do 85 let.
Hvaležna sem tudi za še bolj odprte oči glede ljudi okrog sebe, tudi na plesnem področju. Opažam, da vedno bolj dajam od sebe prav vse, kar mi ne koristi in naredim prostor temu, kar me napolni in osrečuje.
Hvaležna sem za odprtost in razumevanje naših plesalcev, kar zame ni samoumevno. Delujemo drugače in to je marsikdaj zelo težko, saj se po mojem občutku vse skupaj vrti v nasprotno smer našemu delovanju. Kako današnjim otrokom privzgojiti preprostost, ljubezen, pristen čas med sabo, iskrenost en do drugega in vse vredno? Je kar težko, ampak vedno vredno. Drugačnega si ne želim.
Tudi v privatnem življenju je v tem letu postalo vse skupaj še bolj pestro. Sedaj šolam doma še hčerko in poleg usklajevanja učenja nje in sina je tukaj še vodenje plesne šole, izvajanje 23-ih treningov tedensko, papirologija, priprave na treninge, komunikacija s starši in plesalci… Ampak čutim, da je to-to. Vstajanje ob 4.30 je postalo lepa rutina in z vsakodnevno skrbjo zase in za moje zdravje, se imam res lepo. Imam dva krasna otroka, moža , družino, tistih par pravih oseb ob sebi in skupaj plujemo čez vse razburkane in umirjene dni. Gremo samo še navzgor proti še lepšemu in vrednemu. Trudimo se živeti vrednote, ki jih podajamo naprej. Tako doma, kot v plesnih dvoranah.
Trenerjem, plesalcem, bralcem in tudi sebi želim, da bi se večkrat umirili, predvsem v sebi. Da bi zadihali svobodno, da bi bili obdani z vrednimi in iskrenimi tako ljudmi, kot plesalci in trenutki. Da bi večkrat občutili radost življenja in se zavedali, da smo mi sami po sebi dovolj. Prav vsak od nas ima moč, da si ustvari najlepše življenje.
S trudom in predanostjo je dosegljivo prav vse- ob svojem času. Da bi zaupali procesu življenja in zaupali vase in v naše drage plesalce, prijatelje in ljudi, ki nas obdajajo. Prav vsakemu izmed nas iz srca želim, da bi kar se le da živel sebe in to pristno energijo širil naprej. (novoletna čestitka plesalke, koreografinje in pedagoginje ter vodje Društva BeFunky Mateje Terčon Knap)