Dragi Tomaž, mnogi ne vedo, ampak v osemdesetih si bil prav TI glavni motor razvoja slovenskega rokenrola in prvi tvorec slovenskih uspehov. Naši "pionirski" generaciji si odprl vrata v svet, k nam pripeljal najboljše svetovne pare tistega časa in nam omogočil, da smo se od njih učili. Bil si prvi slovenski rokenrol mednarodni sodnik in s svojim zgledom postavil temelje vsem nam, ki smo ti sledili na mednarodni sceni. V nadobudni dvajsetletnici si prepoznal iskro in talent za poučevanje, mi dodelil prvo generacijo mladincev ter moja plesna obzorja razširil tako, da sem poučevala tudi vse ostale plesne zvrsti. Leta 1987 je 60 plesnih parov iz cele Jugoslavije zaplesalo otvoritveno točko na Univerziadi v Zagrebu in še danes si štejem v čast, da sem lahko skupaj s TABO sestavila koreografijo. …
Motivirane ljudi si vedno znal spodbuditi in jim dati priznanje, čeprav mnogokrat v ozadju, ne da bi drugi za to vedeli. Predstavil si me mednarodni sceni in poskrbel, da sem že od leta 1990 mednarodna sodnica, v Sloveniji pa mi takoj zaupal izobraževanje novih vaditeljev in učiteljev, čeprav sem bila takrat še sama med "zelenci". Čeprav se je kasneje tvoja plesna pot oddaljila od rokenrola, si ves čas ostal naši tihi podpornik, poskrbel si, da Primoževa (Bizilj; op. a.) in moja knjiga uporablja slovensko izrazoslovje, ob najinih srečanjih pa si vedno pokazal zanimanje za aktualno rokenrol sceno in nam Briljantinčkom priskočil na pomoč, ko smo jo potrebovali. Nenazadnje si bil ves čas podpornik Memoriala Primoža Bizilja, čeprav tega nikoli nisi želel izpostaviti. Pozdravi prijatelja in skupaj počivajta v miru. Hvala ti za vse, kar si storil za slovenski rokenrol in zame. (je v slovo Tomažu Ambrožu na socialno omrežje FB zapisala sodnica in trenerka rokenrola Mirjam Kerpan Izak)
