Šele ko sem naenkrat postala nepotreben kader, sem se zavedala svoje zmogljivosti in uspešnosti. Čeprav sem sprva bila zelo prizadeta. Šok, zanikanje, jeza, pogajanje in depresija ti ne dovoljujejo čistih, jasnih misli. Potrebna je velika samozavest, zaupanje samega vase, da se teh stvari čim prej otreseš. Kmalu sicer ugotoviš, da je nekdo drug namesto tebe naredil to, kar bi moral narediti sam, pa povečini nimamo dovolj poguma oziroma nam varnost, udobje in še nekatere druge bonitete zameglijo um. S tem mislim, da povečini nimamo dovolj poguma za opustitev dela, navad in ljudi, ki nas delajo nesrečne, povprečne in nam potihoma režejo krila. In prav zaradi tega se ponavadi zgodijo slabe stvari. Premaknejo nas z eno točke na drugo. Prisiljeni smo počistiti naš um in srce ter razum napolniti z neustavljivo pozitivo. Prisiljeni smo poseči po boljšem, po svojih skritih sanjah in definitivno sčasoma opazimo, da se je slaba stvar zgodila prav zaradi novih, boljših možnosti. Novo je počistilo staro. In tako potuje naš življenjski krog, staro-novo, slabo-dobro, temno-svetlo, mrzlo-toplo …, cikel se izmenjuje tudi v letnih časih in vremenu, cikel Zemlje potuje, sklenemo krog življenja in krog energije, ki je vedno enaka, samo na nas je, da jo vzamemo, tako kot jo želimo. Zato je zelo pomembno, da se naučimo delovati z našo osebno energijo, moramo si želeti biti obkroženi z dobrim in vse, kar je starega, je potrebno zavreči. Tako naredimo prostor novim, boljšim stvarem, ki so le še ena izkušnja k novi naslednji še boljši stvari. …
Jaz živim ta življenjski cikel in v svojih devetih letih poučevanja sem prišla do svojih sanj, vendar nisem bila z vsem srcem zadovoljna, zato je narava poskrbela zame in bila sem porinjena iz gnezda varnosti v neskončen svet poln boljših stvari. Čeprav sem se zaradi svoje dobre energije, truda in naklonjenosti plesalcev počutila brezskrbno, vsakič ko sem stopila v dvorano. Z otroki sem delila vso svojo ljubezen do plesa in vse znanje, ki sem si ga priplesala v enaindvajsetih letih. Zaupaš vase in svoje izkušnje, verjameš, da trenutni upad plesalcev niti ni nič groznega in da bodo prišli boljši časi. Še bolj brezskrbno se počutiš zato, saj si zrasel v tej plesni šoli. Vse uspehe, dosežke si pritekmoval imenu te plesne šole, vse znanje si delil v okviru te plesne šole, kar je bilo eno najpomembnejših pravil Tomaža Ambroža. Tudi ko so vsi tvoji sotekmovalci ( Anamaria Bagarič, Kristina Zarubica, Tjaša Žibert, Karin Putrih, Nina Ogrin … ) zapustili klub in pametno "prešaltali" na konkurenco, sem jaz še kar branila zastave Plesne šole Urška. Zato sem tudi to sezono brezskrbno pričela z delom. Kljub vsej negativi in neiskrenosti v naših prostorih. No, če želite lepše, narejeni iskrenosti. …
Vsi tečajniki prejšnje sezone v mojih skupinah so se vrnili, plesali smo, kot da počitnic sploh nismo imeli. Pa vendar sem ostala brez dela. Čeprav mi je Tomaž Ambrož od šestnajstega leta vedno priskrbel delo, tudi ko mi ga on ni mogel nuditi, me je v sezoni 2014/ 2015 na kratko odslovil preko telefonskega klica. Sicer z mojim delom ni bilo nič narobe, tudi vsi moji letošnji rezultati s tekmovanj so bili boljši od vseh trenerjev, ki smo si bili, kot vidim sedaj, konkurenca. Pa vendar … Glavni razlog je sicer premalo vpisa. Premajhno število otrok na sezono se odloči za vpis v našo plesno šolo. Tako sem jaz, od treh trenerjev za jazz ples, izgubila delo. Čeprav zdaj te iste skupine poučuje trener z večjo urno postavko z dvema asistentoma. Tukaj sem jaz svojo zgodbo končala. …
Ta članek ni članek zamere, temveč poziv vsem delodajalcem, posebej plesnim. In ob tej priliki vaš vprašam: Ali veste, zakaj nad Slovenijo visi oblak depresije in vsesplošne razočaranosti? Ali so mogoče ljudje v resnici vsesplošno razočarani, ker nikjer ne vidijo cilja, smisla, prihodnosti, in kar je najpomembnejše, nikjer niso cenjeni in niso spoštovani? Tako tisti, ki ne dobijo zaposlitve, kot drugi, ki so le-to izgubili, pa čeprav so cela svoja življenja delali in posvetili enemu delodajalcu. In smo, kjer smo, pri Slovencu delavcu, ki ni nič drugega kot delavec-hlapec, ta pa pozna edini način reševanja bede z jamranjem in nerganjem. In nekje nekdo mora ta začarani krog prekiniti. Ne odkrivam tople vode, ne berete nekaj, kar bi bilo prvič napisano, vendar sem samo tukaj, da vas spomnim, da tudi v kriznih časih, času pomanjkanja denarja in ciljne publike je potrebno delavca ceniti, nagraditi. Še posebej plesni učitelj, ki ni samo učitelj, temveč še trener, pedagog, koreograf, kostumograf, frizer, vizažist, nutricist, psiholog, organizator , prijatelj, mama, si zasluži dobro motivacijo, prvo seveda denarno, drugo malenkost, ki jo skozi stresno krizno življenje vsi pozabljamo, pa je pohvala. Plesni učitelj je umetnik in kaj drugega bi si želel slišati od sodelavcev, od nadrejenega kot pohvalo za svoje delo-umetnino. Potem pridejo še stvari, kot so komunikacija, sestanki, team bulidingi, razvijanje idej, pisanje programa, samoizobraževanje, strokovno izobraževanje, vse to delavec rabi za uspešno samopodobo in celotno uspešnost plesne šole. Imamo poklic, kjer veliko dajemo, ampak če v zameno ničesar ne dobimo oziroma si sami ne vzamemo in povrnemo dano energijo, se kaj hitro izpraznimo. Mentalno, psihično fizično in kreativno. Vse je igra daj-dam in potrebno jo je znati igrati za uspešnost podjetja. Izkoriščanje se še nikoli ni izkazalo za nekaj dobrega, pa naj si bodi izkoriščen od delodajalca ali pa od samega sebe. Moraš veliko vložiti, če hočeš, da se ti vsaj polovico povrne. Veliko dela in skup tiščanja glav je potrebno, četudi se vse znova in znova podre. Še vedno se ukvarjamo z eno najlepših umetnosti na svetu in če ne znamo sebe povabiti na ples, kako bomo šele ostale. Ni dovolj, da ljubiš enkrat, potrebno je ljubiti vsak dan in vložek vsakodnevne energije se obrestuje. Kar pomeni, da moraš biti v trendu s časom, se gibati, iti plesat, saj vendar stari koraki na novo zaživijo, če jih obnoviš z novimi. …
In tukaj smo, da zaživimo zadovoljno sami s seboj, da se pohvalimo, nagradimo, in kar je še pomembneje, da iskreno povemo to tudi prijatelju, sodelavcu, partnerju, otrokom, babicam, vsem, ki nam dnevno prekrižajo pot. Več bomo darovali drugim, več bomo znali sprejeti.
Vendar se vložen trud ne povrne naenkrat in tudi ne v prvem letu, mogoče šele čez tri ali pet let, vendar na poti do uspeha je potrebno velikokrat pasti, da se lahko močnejši pobereš in naprej stremiš k cilju. In tukaj se nas večina izgubi, pademo v past naših strahov in ob prvem neuspehu obupamo nad sabo in svojo močjo. Ta pa je veliko močnejša, kot dejansko mislimo in verjamemo. Še posebej moč plesa je zelo ogromna, saj je za večino nas to del meditacije in deljenja sreče … …
Rada bi končala z lepo, spodbudno besedo vsem še neplešočim otrokom, staršem in vsem generacijam tega sveta, zakaj je dobro izbrati ples. Ples živi že od nekdaj, plesalo se je, še preden je nastal človek, plesala je Zemlja, ko je ustvarjala življenje, in plesal je bog, ko je ustvaril Adama in Evo. Pleše se vse od prazgodovine naprej. Ples je bil nekaj svetega, bil je priča najpomembnejšim dogodkom, rojstvu, smrti, žetvi, klicanju dežja. Potem smo zavrteli čas naprej. Pisala se je zgodovina plesa in začetki baleta, ustanavljanja gledališč, plesnih odrov in pa prve plesne šole. Plesalec ni bil kar vsak, plesalec je bil plemiške krvi, bil je izobražen in v plesno šolo na dvoru je bil vpisan, da se nauči elegantnega premikanja, lepega vedenja in kakšne gibe mora uporabljati v navzočnosti cesarja in kako mora dvoriti mladi dami. Nato smo zavrteli čas še malo naprej in tradicionalne vrline so začele izgubljati svoj namen, s tem pa tudi ples in plesne šole. Več kot izjemno je, da vidimo, koliko ljudi pleše in koliko ljudi se ob tem zabava, tako mladih kot starih. Vsi plešemo za zabavo, za druženje, sproščanje in v današnjem času predvsem zaradi izgubljanja telesne maščobe. Vendar ples ni le to in plesne šole niso le popoldansko varstvo otrok in plesni učitelji niso animatorji. Prava plesna šola je veliko več in plesni učitelj nauči veliko več kot le plesnih korakov. …
Gre za plesno vzgojo, oliko, vedenje. Gre za oblikovanje mladega duha in radovedne duše v potrpežljivo, prilagodljivo osebo, polno ustvarjalnega navdiha. Ples je ena redkih gibalnih vaj, ki temelji tako na fizičnih sposobnostih kot mentalnih in psihičnih. Otroku se razvijejo ne le motorične sposobnosti, ampak tudi gibljivost, koordinacija in mišična moč. Pozitivno vpliva na srce in pripomore k okrepitvi srčno–žilnega sistema, krepi srčno mišico, izboljša ritem dihanja, krepi kosti in preprečuje nekatere bolezni, stres in odganja negativno energijo. Ples pomiri napet um, sprosti misli in fizično napetost. Ples je življenjski, če ga sprejmeš, postane vse to del tudi tvojega življenja, in v plesni šoli imaš vedno potencial, da uspeš kot dober posameznik, plesalec, ki je razvil vse te sposobnosti in se naučil trdega dela, vztrajnosti in sprejemanja ter zavedanja svojega telesa. S tem tudi izboljšamo svojo samopodobo in okrepimo občutek samozavesti. S plesom napolnimo svoje telo z energijo in srečo. (razmišljanje za naš portal plesalke, koreografinje in pedagoginje Kim Germ je nastalo le nekaj dni pred smrtjo lastnika Plesne šole Urška Tomaža Ambroža in ga objavljamo šele zdaj.)
