Stroka naj bi bila na prvem mestu. V vsakem primeru institucionalna kultura potrebuje pomoč politike predvsem zaradi sofinanciranja. Pisal sem vsem ministrom kulture v preteklem desetletju in žal ni bilo in ni posluha za naše prošnje za podporo našima programoma. Meni se zdi, da slovenski politiki ne razumejo, da je ples, kot sem že poudaril, konstitutivni element kulture posameznega naroda. Ne gre samo za sodobni ples. Slovenci imajo lepo folkloro in nacionalne plese, ampak nimajo profesionalnega folklornega ansambla; imajo umetnike v sodobnem plesu, uspešne plesalce različnih tekmovalnih plesov, zgodovino institucionalnega baleta, daljšo kot stoletje, ampak država še ni razvila terciarnega izobraževanja na tem področju in ne podpira zasebne iniciative oziroma dela naše Akademije za ples.
Za konec bi zaključil, da moramo sprejeti transnacionalni koncept, hkrati pa ohraniti svojo identiteto, si prizadevati za odličnost, živeti in ustvarjati v koraku s časom in sodobnimi trendi, ne da bi pri tem pozabili ali opustili lastno tradicijo, ki izhaja iz zgodovine. Za kontinuum sta potrebni dve točki – ena v sedanjosti in ena v preteklosti – da bi določili smer nadaljnjega razvoja v prihodnosti. Za to je nujen akademski pristop. (odgovor dekana Akademje za ples prof. dr. Sveborja Sečka na vprašanje Ali menite, da oblikovanje novega zavoda za sodobni ples skriva tudi priložnost za politične zaposlitve? za spletni medijski portal preiskovalno.si. Intervju v celoti si lahko preberete tukaj https://preiskovalno.si/clanek/politicni-ples-levice-prezrl-akademsko-stroko/. Da vam bodo zadeve okoli ustanovitve javnega zavoda za sodobni ples malo bolj jasne.)
