Dogodek, ki ga organizirata Zveza slovenskih glasbenih šol (ZSGŠ) in komisija TEMSIG, je med 30. januarjem in 1. februarjem 2026 mladim talentom omogočil nastope pred strokovno žirijo in publiko.
Po dveh letih se je v čudoviti Gledališki in koncertni dvorani Lendavi ponovno odvil BALTEK, 17. tekmovanje mladih baletnih plesalcev Republike Slovenije. To bienalno tekmovanje predstavlja najvišjo državno instanco, kjer lahko naši baletni plesalci in plesalke predstavijo svoje tehnično in umetniško znanje. Dogodek, ki ga organizirata Zveza slovenskih glasbenih šol (ZSGŠ) in komisija TEMSIG, je med 30. januarjem in 1. februarjem 2026 mladim talentom omogočil nastope pred strokovno žirijo in publiko.
Po uradnem razpisu se tekmovanja lahko udeležijo baletni plesalci, ki se šolajo v javnih in zasebnih glasbenih in baletnih šolah, na konservatorijih za glasbo in balet ali umetniških gimnazijah, pa tudi učenci slovenskih glasbenih šol v zamejstvu ter slovenski državljani, ki se izobražujejo v tujini ali si znanje pridobivajo na drugačen način. V najvišji, III. kategoriji, lahko tekmujejo tudi profesionalni plesalci s slovenskim državljanstvom.
V Sloveniji kot uradni baletni izobraževalni ustanovi na srednješolski ravni delujeta dva konservatorija – Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana (KGBL) in Konservatorij za glasbo in balet Maribor (KGBM). Na obeh učenci sledijo zahtevnejšemu in razširjenemu programu, ki vključuje večje število ur klasičnega baleta, sodobnih plesnih tehnik, repertoarja, odrske prakse ter strokovno-teoretičnih predmetov. Tak sistem omogoča kontinuirano, vsakodnevno delo ter postopno profesionalno usmerjanje mladih plesalcev.
Poleg konservatorijev deluje po Sloveniji tudi več glasbenih šol, ki ponujajo osnovni baletni program. Ta je po obsegu precej skromnejši, saj pouk praviloma poteka le dvakrat tedensko, učni načrt pa je prilagojen širšemu, tudi ljubiteljskemu izobraževanju. Čeprav ima tak model pomembno vlogo pri popularizaciji baleta in prvem stiku otrok z umetnostjo plesa, je za resnejši tehnični razvoj in sistematično pripravo na višjo raven baletnega izobraževanja pogosto nezadosten. Pedagog mora s talentiranimi otroci, ki si želijo nadaljevati baletno pot profesionalno, najti možnost za dodatno delo izven rednega plana, oziroma ga usmeriti na enega od Konservatorijev.
V Sloveniji pa poleg javnih izobraževalnih ustanov deluje tudi cela vrsta zasebnih plesnih šol, ki balet poučujejo kot osnovno ali dopolnilno dejavnost. Te šole pogosto predstavljajo prvi stik otrok s klasično plesno tehniko, mnogim pa omogočajo tudi intenzivnejše, individualno prilagojeno delo v manjših skupinah. BALTEK ostaja odprt tudi zanje. Tekmovanja se lahko udeležijo vsi otroci in mladostniki, za katere njihov pedagog ali mentor presodi, da dosegajo ustrezno tehnično in umetniško raven. Pri tem pa velja pomembno načelo: kriteriji ocenjevanja so za vse tekmovalce enaki, ne glede na to, ali prihajajo iz konservatorija, glasbene šole ali zasebnega studia ter ne glede na obseg ali intenzivnost njihovega rednega izobraževanja. Enotnost meril daje tekmovanju posebno težo in verodostojnost – na odru štejeta zgolj znanje in umetniška prepričljivost posameznika.
BALTEK tako predstavlja skupno strokovno stičišče različnih izobraževalnih poti ter redko priložnost, da se na istem odru srečajo učenci različnih programov, primerjajo svoje znanje in dobijo objektivno povratno informacijo stroke. BALTEK ni le tekmovanje, temveč tudi srečanje, primerjava in dragocena učna izkušnja. Mladi plesalci stopijo na oder pred strokovno žirijo in občinstvo, pogosto prvič v tako profesionalnih pogojih – z odrsko lučjo, gledališko tišino in zavedanjem, da šteje vsak detajl: linija roke, čistost pozicije, muzikalnost, prezenca. Za mnoge je to prvi stik z resničnim odrom, za druge potrditev večletnega dela. Za vse pa pomemben korak na njihovi plesni poti. Tako BALTEK že desetletja ostaja najvišja državna referenca – ne le kot merilo znanja, temveč kot prostor, kjer se oblikujejo samozavest, odrska zrelost in občutek pripadnosti baletni skupnosti.
Zame ima BALTEK tudi posebno osebno dimenzijo. Na prejšnjem tekmovanju 2024 sem bila namreč povabljena kot vodja tekmovanja, kar mi je predstavljalo veliko čast, hkrati pa tudi izjemno odgovornost. Skrb za organizacijo, usklajevanje urnikov, komunikacijo z mentorji, žirijo in tekmovalci ter nešteto drobnih logističnih podrobnosti mi je omogočila, da sem dogodek spoznala povsem od znotraj – kot kompleksen mehanizem, ki lahko deluje le ob predanem timskem delu in ljudeh, ki verjamejo v pomen baletnega izobraževanja. Pestro dogajanje tistih dni sem takrat strnila tudi v prispevku za portal, ki ga pravkar berete in sicer tukaj https://www.paradaplesa.si/na-spici/naj-zivi-balet-naj-zivi-ples-dogajanje-na-16-tekmovanju-mladih-baletnih-plesalcev-v-lendavi-je-bilo-pestro/
Letošnji BALTEK pa sem doživela z druge strani – prvič kot mentorica svojih učenk. V najmlajši, 1. A skupini sta na oder stopili dve deklici iz moje šole, z vso otroško iskrenostjo, pogumom in tremo. Ker sta dekleti začeli z baletnim izobraževanjem pri meni šele v septembru 2025, njuno baletno znanje od prej pa je bilo izredno skromno, smo morale nadoknaditi ogromno. Skupna želja in cilj nam je predstavljalo pokazati naše delo, napredek s solidno uvrstitvijo. Dekletoma sem ob pripravah izpostavila napotek – ne ciljamo na medalje; uvrstitev v drugi krog je za nas dovolj velika nagrada. In to nam je tudi uspelo. Čestitke še enkrat, Lara in Neža, ponosna sem na vaju.
Kar zadeva sam potek tekmovanja in rezultate, je bil letošnji BALTEK zasnovan premišljeno in spodbudno. V prvem krogu je žirija naprej uvrstila vse tekmovalke in tekmovalce, kar se mi zdi izjemno pomembna in pedagoško smiselna odločitev. Za otroke in mladostnike je namreč tak nastop pogosto vrhunec celotnega šolskega leta – mesecev vaj, ponavljanj, padcev in ponovnih poskusov, neštetih ur v dvorani ter potrpežljivega piljenja tehnike pod budnim očesom mentorjev. Tak pristop v njih ne spodbuja zgolj tekmovalnosti, temveč predvsem njihovo rast, samozavest in odrsko zrelost. BALTEK tako ne deluje kot izločevalni filter, temveč kot prostor predstavitve in rasti. Mladi plesalci dobijo priložnost, da svoje delo pokažejo v celoti, v resničnih odrskih pogojih, kar je za njihov razvoj pogosto pomembnejše od same tekmovalne razvrstitve – četudi v vsakem izmed njih seveda tiho tli želja po najvišjem priznanju.
Posebno težo letošnjemu tekmovanju je dajala petčlanska strokovna komisija, sestavljena iz uveljavljenih baletnih umetnikov z bogatimi domačimi in mednarodnimi izkušnjami. Člane žirije povezuje dolgoletna profesionalna odrska praksa ter mentorsko delo, pri tem pa niso bili neposredno vključeni v izobraževanje nastopajočih otrok, kar je zagotavljalo jasno strokovno distanco, objektivnost in nepristranskost ocenjevanja. Komisijo so sestavljali: Filip Jurič – izobražen na mariborskem konservatoriju, danes solist ansambla SNG Opera in balet Ljubljana, z bogatim repertoarjem klasičnih in sodobnih vlog, Anton Bogov – rojen v Omsku, baletno izobraževanje je zaključil v Almatiju v Kazahstanu, nato pa razvil izrazito mednarodno kariero z gostovanji v Evropi, Aziji in ZDA. Kot dolgoletni vodilni solist SNG Maribor sodi med naše najbolj prepoznavne baletne umetnike. Za svoje umetniške dosežke je prejel številne nagrade na mednarodnih tekmovanjih ter pomembna slovenska priznanja, med drugim nagrado Lydie Wisiakove, Glazerjevo listino in nagrado Prešernovega sklada, kar potrjuje njegovo izjemno tehnično in umetniško raven ter strokovno avtoriteto. Tasja Šarler Vogrin – šolana na ljubljanskem konservatoriju, danes solistka ljubljanskega baletnega ansambla. Evgenija Koškina – rojena v Ukrajini, kjer je pridobila osnovno baletno izobrazbo, nato pa svojo solistično kariero in pedagoško delo razvila v SNG Maribor, kjer deluje kot umetnica in mentorica mlajšim generacijam. Korana Bilan – baletna pedagoginja iz Splita ter vodja baletne šole, ki se posveča sistematičnemu razvoju mladih plesnih talentov.
Raznolika strokovna ozadja, mednarodne izkušnje ter odsotnost neposredne pedagoške povezave z nastopajočimi so prispevali k občutku zaupanja v delo komisije. Ocenjevanje je temeljilo predvsem na tehničnem znanju, čistosti, muzikalnosti in umetniški prepričljivosti posameznika, končna razdelitev mest pa je po mojem osebnem mnenju realno odražala prikazano znanje ter delovala premišljeno in pravično. Za primerjavo – leta 2024 je bila komisija tričlanska, med člani pa je sodelovala tudi Georgeta Capraroiu, zaposlena na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana kot redna profesorica klasične podržke in repertoarja. To je odprlo razmislek o potrebi po večji strokovni distanci med člani komisije in tekmovalci. O tem sem kot vodja tekmovanja pripravila tudi pisno poročilo ter predlagala izboljšave pri oblikovanju komisije v prihodnje. Letošnji model pet članske komisije z gostjo iz tujine in jasno strokovno distanco do tekmovalcev se je pokazal kot posebej premišljena in transparentna rešitev, ki bi lahko v takšni ali podobni obliki postala vodilo za naslednja tekmovanja.
Za pripravo, organizacijo in strokovni nadzor tekmovanja je bila zadolžena tudi komisija TEMSIG, ki jo je vodila predsednica Betka Bizjak Kotnik kot predstavnica srednjih glasbenih in baletnih šol (Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana). Podpredsednik komisije je bil Miha Rogina z Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Med člani so sodelovali Helena Valerija Krieger kot predstavnica za ples (Konservatorij za glasbo in balet Maribor), Martina Valant, Vesna Cestnik Tehovnik in Simon Mlakar kot predstavniki osnovnega glasbenega šolstva, ter Tonja Lapanja Brenčič kot predsednica Zveze slovenskih glasbenih šol.
Posebna pohvala gre tudi vodji letošnjega tekmovanja, Sonji Kerin Krek, ki je svoje baletno izobraževanje zaključila v Ljubljani, nato vrsto let plesala v ansamblu SNG Opera in balet Ljubljana, danes pa v istem zavodu deluje kot arhivistka. S svojo dolgoletno odrsko in organizacijsko izkušnjo je dogodek vodila mirno, natančno in premišljeno. Celoten potek je dajal občutek reda, profesionalnosti ter spoštovanja do tekmovalcev in mentorjev.
Tekmovanje je potekalo strnjeno skozi tri dni. V petek je bil na sporedu prvi tekmovalni krog, kjer so se predstavili vsi prijavljeni plesalci in plesalke. Sobota je bila namenjena drugemu krogu, v nedeljo je sledil slavnostni zaključek s koncertom in razglasitvijo rezultatov, ki je združil najboljše točke tekmovanja ter podelitev priznanj in nagrad najuspešnejšim mladim baletnim talentom. Takšna razporeditev je omogočila jasen ritem dogodka – od prve predstavitve, preko ponovnih nastopov do zaključnega praznovanja baletnega dela in uspehov celotne generacije.
Komisija je vse tekmovalce iz prvega kroga uvrstila tudi v drugi krog, kar osebno toplo pozdravljam. Otroci so se namreč s svojimi mentorji na nastope pripravljali dolgo in predano, skozi mesece rednega dela, ponavljanj in piljenja tehničnih podrobnosti. Možnost, da se na odru predstavijo dvakrat, jim zagotovo prinese dragocene odrske izkušnje, več samozavesti ter občutek napredka, ki ga v razredu ni mogoče nadomestiti.
Končni rezultati pa so: Kategorija I. A – plesalke: Indira Merlak (KGBL, mentorica Vesna Cestnik Tehovnik) – zlata plaketa, 1. nagrada; Lina Garbajs (KGBL, mentorica Vesna Cestnik Tehovnik) – zlata plaketa, 2. nagrada; Julija Cedula (Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer, mentorica Ana Germ) – zlata plaketa, 3. nagrada; Pika Krevh (KGBM, mentorica Martina Svetina) – zlata plaketa.
Kategorija I. B – plesalke: Polona Baumgartner (Baletna šola Balans, mentorica Mirjana Šrot) – zlata plaketa, 1. nagrada; Neža Lah-Mršek (Glasbena in baletna šola Karola Pahorja Ptuj, mentorica Alenka Kostrevc) – zlata plaketa, 2. nagrada; Eva Medvar (KGBM, mentorica Helena Valerija Krieger) – zlata plaketa, 3. nagrada. V kategoriji I. B – plesalci zlata plaketa ni bila podeljena.
Kategorija II. A – plesalke: Brina Gerebic (Magyar Táncművészeti Egyetem – Hungarian Dance University, mentorica Eszter Tóth) – zlata plaketa, 1. nagrada; Varja Golec Horvat (KGBM, mentorica Marina Krasnova) – zlata plaketa, 2. nagrada; Alicija Mlakar (KGBM, mentorica Galina Dimitrieva) – zlata plaketa, 3. nagrada; Lana Polak (KGBM, mentorica Galina Dimitrieva) – zlata plaketa.
Kategorija II. A – plesalci: Florian Lior Grebenšek (DLBU Divača, mentorica Giorgia Cappelli) – zlata plaketa, 2. nagrada; Relja Tomović (KGBM, mentorica Galina Dimitrieva) – zlata plaketa, 3. nagrada. Prva nagrada v tej kategoriji ni bila podeljena.
Kategorija II. B – plesalke: Greta Hrestak (KGBM, mentorici Galina Dimitrieva in Martina Svetina – sodobna točka) – zlata plaketa, 1. nagrada; Ela Narat (KGBM, mentor Nikolai Chlinkov) – zlata plaketa, 2. nagrada; Pia Capl Škrinjar (KGBM, mentor Nikolai Chlinkov) – zlata plaketa, 3. nagrada; Ivana Borovšak (KGBM, mentorja Nikolai Chlinkov in Martina Svetina – sodobna točka) – zlata plaketa.
Kategorija III – plesalke: Ahila Oku (KGBL, mentorice Anastasia Matvienko, Nina Ogrinc in Tanja Pavlič) – zlata plaketa, 2. nagrada; Nikolina Katušin (KGBL, mentorice Anastasia Matvienko, Nina Ogrinc in Tanja Pavlič) – zlata plaketa, 3. nagrada. Prva nagrada v tej kategoriji ni bila podeljena.
Posebna priznanja pa so bila podeljena takole: Lina Garbajs (KGBL) – posebno priznanje obetavnemu tekmovalcu v najnižji kategoriji tekmovanja, Pia Capl Škrinjar (KGBM) – posebno priznanje za izvirno sodobno koreografijo, narejeno posebej za to tekmovanje, Ela Nora Belina (KGBL) – posebno priznanje za najboljšo izvedbo sodobne koreografije, Jan Trninič (izven konkurence, sicer diplomant KGBM) – posebno priznanje soplesalcu za zgledno sodelovanje s tekmovalcem in umetniško podporo.
Rezultati posameznih kategorij so bili objavljeni sproti, v dogovorjenem časovnem okviru, in so odražali visoko raven pripravljenosti mladih plesalcev. Sveže obešeni listi na oglasni tabli so, kot vedno, na pričakujoče obraze prinesli marsikateri nasmeh, vzklike navdušenja, pa tudi tišje poglede razočaranja. Verjamem, da se vsi pedagogi trudimo otroke na tekmovanja pripravljati predvsem skozi pozitivne vidike – dodatno delo, učenje novih korakov, premagovanje ovir, pridobivanje samozavesti, novih prijateljstev ter vrednotenje sebe znotraj širše slovenske baletne scene. Pa vendar – na koncu otrokom največ pomeni prav rezultat. Številka ob njihovem imenu. Medalja. Uvrstitev. Zato se po otroških licih pogosto kotalijo tudi solze, medtem ko jim mi, pedagogi, skušamo razložiti, zakaj je včasih treba sprejeti tudi razočaranje in kako ga obrniti v novo motivacijo.
Takšne izkušnje so del odraščanja. Del poti. Kot pravi pregovor – kar nas ne zlomi, nas okrepi. Treba je prespati, se pobrati in nadaljevati tam, kjer smo ostali – z morda še večjim zagonom. Naj bodo boljši od nas navdih in spodbuda, ne pa razlog za odnehanje ali metanje puške v koruzo. Živeti balet – še posebej profesionalno – nikoli ni bila lahka pot. In delati otrokom utvaro, da je drugače, jim ne naredi usluge – ravno obratno. Življenje prej ali slej postavi pred vsakega izmed nas ovire. Včasih se stvari ne izidejo, kot bi si želeli. Tudi krivice obstajajo, a vse to je del procesa – sprejeti, predelati in stopiti naprej.
Posebej dragocen del tekmovanja so bili tudi individualni razgovori z žirijo, na katere se lahko učenci prijavijo prostovoljno. Takšne povratne informacije se mi zdijo izjemno pomembne, saj tekmovanje s tem preseže zgolj rezultat in postane del učnega procesa. Kot mentorica sem se pogovorov udeležila z obema svojima učenkama, Laro Žokaj in Nežo Orel iz Baletnega Butika Pizzicato, ki sta si zaradi treme želeli moje prisotnosti. Hkrati pa sem si tudi sama želela slišati mnenje komisije – navsezadnje gre ob izvedbi plesalk predvsem za moje pedagoško delo in odgovornost.
Tudi v tem pogledu gre letošnji komisiji iskrena pohvala. Vsak član je dekletoma na jasen in pedagoško občutljiv način izpostavil pomanjkljivosti v njuni tehniki, telesni postavitvi in umetniški prezenci, obenem pa konkretno nakazal smeri, kako nadaljevati in nadgraditi obstoječe znanje. Takšne usmeritve so za mlade plesalce neprecenljive, za pedagoge pa dragocena strokovna refleksija. Tudi sama sem iz pogovorov odnesla jasne napotke, čemu pri poučevanju nameniti še več pozornosti. Pedagogi namreč nikoli ne zaključimo svojega razvoja – učimo se skupaj s svojimi učenci.
Pravi pedagog se mora nenehno izobraževati ter posodabljati svoje strokovno znanje – tako na pedagoškem kot psihološkem področju –, če želi slediti času in njegovim spremembam. Svet se razvija s skoraj svetlobno hitrostjo, tudi plesna umetnost ni izjema. Balet sicer v svojem bistvu ostaja zvest tradiciji, njegova tehnika še vedno sloni na trdnih, stoletja preverjenih temeljih. A zahteve do mladih plesalcev so iz leta v leto večje – pričakuje se boljša telesna pripravljenost, tehnična natančnost, umetniška zrelost ter sposobnost prilagajanja različnim plesnim stilom. Njihov talent morda prinese deset odstotkov. Preostalih devetdeset pa predstavljajo delo, fokus, predanost, vztrajnost ter vsakodnevno premagovanje lastnih telesnih in psiholoških omejitev. In prav na nas, pedagogih, sloni odgovornost, da jim to ozavestimo in pomagamo do njihovega cilja – izobraženega baletnega plesalca, pripravljenega na vstop v profesionalni ansambel.
Po uradni statistiki je na letošnjem tekmovanju nastopilo 59 tekmovalcev, od tega 55 plesalk ter štirje plesalci. Največ udeležencev je bilo v I. kategoriji (39), sledili sta II. kategorija (18) in III. kategorija (2). Tekmovalci so prihajali iz različnih glasbenih in zasebnih plesnih šol po vsej Sloveniji ter tudi iz tujine, največji delež pa sta – pričakovano – predstavljala oba konservatorija. Prav tam so učenci deležni najintenzivnejšega baletnega izobraževanja z največ tedenskimi urami pouka, kar se odraža tudi v njihovi tehnični in umetniški pripravljenosti za nastop na državnem nivoju. Ob konservatorijih so se predstavile še številne druge šole, kar potrjuje, da BALTEK ostaja odprt prostor srečevanja različnih pedagoških pristopov ter pomembna platforma za primerjavo znanja in napredka mladih plesalcev.
Letošnji BALTEK smo zaključili z nedeljskim slavnostnim koncertom, na katerem so se predstavili najboljši letošnji tekmovalci in tekmovalke ter podelitvijo nagrad in priznanj. Končni aplavzi so bili navdušujoči, zavesa se je morala odpreti še enkrat – in to povsem zasluženo. Mladi plesalci so pokazali veliko znanja in zrelosti, opazen pa je bil tudi splošen napredek v primerjavi s prejšnjo izvedbo tekmovanja leta 2024. Tudi tisti, ki se tokrat morda niso izkazali najbolje, so – upam – dobili dragocen vpogled v to, kako izgleda profesionalni balet danes in kakšen tehnični ter umetniški nivo se od plesalcev pričakuje. Naj jim bo to spodbuda za nadaljnje delo ob drogu, nam mentorjem pa opomin, da se moramo še naprej osredotočati na napredek svojih učencev – in tudi samih sebe.
Baletna umetnost namreč ni le izobraževanje ali kasneje poklic. Je način življenja. Veliko zahteva, a hkrati tudi neizmerno veliko daje. Kdor jo vzljubi in si jo pusti zasidrati v srce, ga najverjetneje spremlja vse življenje – morda v različnih oblikah, a vedno z enako močjo. Sama sem zagotovo eden izmed takšnih – tipičnih, neozdravljivih primerov.