Pogovor z baletno solistko Tijuano Križman Hudernik, članico mariborskega baleta, ki vas bo navdušila na ljubljanskem Kongresnem trgu z vlogo Juliet v sodobnem baletu Radio & Juliet koreografa Edwarda Cluga.
Draga Tijuana, z ekipo prihajate v Ljubljano, znova, ampak predstava Radio and Juliet je pa res nekaj posebnega tudi zate, predvidevam. Kako jo doživljaš po petnajstih letih in katera Juliet bo to tvoja v Ljubljani?
Pozdravljena, Barbra in portal Paradaplesa. Res je, v torek, 13. 6., nastopamo na 15. Festivalu v Ljubljani na Kongresnem trgu ob 21.00. Vstop je prost. Vljudno vabljeni na ogled, saj jo zelo redko plešemo doma. Radio & Juliet je predstava, ki ima posebno mesto v mojem srcu. Spominjam se, ko sem jo prvič premierno videla v SNG Maribor (če se ne motim, leta 2005). Predstava me je očarala, izbor glasbe ter ti nori, hitri, drugačni gibi. Samo ena je lahko Juliet, tako da so možnosti, da te ta vloga doleti, zelo majhne. Sama sem imela slab teden časa, da se koreografijo naučim in jo premierno odplešem v Italiji, natančneje v Cremoni 4. aprila 2008. Po 15-ih letih jo še vedno plešem in je moja največkrat odplesana vloga (po občutku se ponovitve gibljejo okrog stote predstave). Vežejo me prelepi spomini na vsa nora gostovanja in lepe trenutke, ki sem jih preživela z R & J ekipo. Ko pomislim, na koliko različnih festivalih, na raznih koncih sveta, kaj vse smo doživeli ter prejemali pozitivne kritike in krasne odzive občinstva. Koliko dogodivščin in anekdot … Vlogo sem odplesala v začetku obeh nosečnosti. V Ameriki z Etianom in v Franciji z Natanom. Tokrat bo zame plesati R & J v Ljubljani nekaj posebnega, saj me bosta Etian in Natan tudi prvič skupaj gledala. Skozi vsa leta se je zasedba plesalcev menjavala, danes pa imamo popolnoma novo zasedbo fantov, le jaz ostajam.
Kaj meniš, kako to, da predstava še vedno ne izgublja na svežini?
Radio & Juliet se lahko pohvali z največjim številom gostovanj v zgodovini slovenskega baleta. Gledalce in kritiko smo navdušili na gostovanjih na festivalih in na turnejah v Belgiji, Bosni in Hercegovini, Braziliji, Črni gori, Franciji, na Hrvaškem, v Italiji, Izraelu, Južni Koreji, Kanadi, Kolumbiji, Severni Makedoniji, na Madžarskem, Nizozemskem, Portugalskem, v Rusiji, Singapurju, Srbiji, Ukrajini, Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike in na Kitajskem. Očitno ima predstava nekakšno posebno moč in energijo, da še kar navdušuje občinstvo.
Letos smo s predstavo Radio & Juliet na eksplicitno željo organizatorja odprli 51. hongkonški Art festival. V Hongkongu sem prvič plesala in hkrati tudi asistirala. Ni bilo preprosto združiti obojega. Odgovornost je zelo velika, poplačilo po izjemnem uspehu pa tudi.
Imela si priložnost, da si jo postavila za birminghamski Kraljevi balet, in to je bila tudi tvoja prva izkušnja v vlogi asistentke Edwarda Cluga. S kakšnimi ambicijami si šla v Birmingham, kaj je bilo najtežje, kaj najlažje?
Tudi ta odločitev je prišla zame nepričakovano. Nisem si nikoli predstavljala, da se bo moja pot asistentke začela v birminghamskem Kraljevem baletu, ki slovi kot ena najprestižnejših baletnih kompanij na svetu. Direktor je svetovno priznan plesalec Carlos Acosta.
Najtežje je bilo osvojiti ves plesni material, ki ga plešejo moški. Zaradi kovid zapletov sem celotno predstavo peljala sama do premiere; Edward Clug (koreograf, op. u.) je ostal v Rusiji, kjer je imel premiero baleta Mojster in Margareta. Ta del je bil zame najtežji in najbolj stresen, saj sem ugotovila, da predstave sploh ne poznam z zornega kota občinstva, saj sem vedno na odru. Na koncu se je vse izšlo več kot super in sem zapustila Birmingham s polnim srcem ter prelepimi spomini.
Zdaj lahko rečeva, da si že ‘stara asistentska mačka’. Po R & J še Carmina Burana pa … Spomni nas, kaj in kje si še postavljala?
Očitno sem si s postavitvijo predstave Radio & Juliet pridobila zaupanje Edwarda Cluga, saj mi je pozneje popolnoma prepustil tudi postavitev predstave Carmina Burana za Latvijsko nacionalno opero v Rigi. Tudi v Rigi sem poskrbela za celotno postavitev Carmine vse do premiere. Lahko rečem, da sva prvič v pravem pomenu besede skupaj sodelovala šele pred kratkim v Bratislavi, kjer sem postavila celotno Carmino. Prednost najinega sodelovanja je, da se dolgo poznava. Vrsto let sva v R & J tudi plesala in se v vlogi koreograf/asistentka dobro dopolnjujeva. Zelo mi je blizu njegov stil in hkrati velik izziv vse to predati naprej na druge plesalce.
Je to nekaj, kar nadgrajuje tvojo kariero baletne plesalke?
Definitivno. Nisem si predstavljala, da mi bo tovrstno delo ležalo in me tudi osrečilo.
Si izpolnila pričakovanja male Tijuane, zdaj ko pogledaš na svojo dolgoletno kariero?
Mala Tijuana letos praznuje okroglih 40. Zelo se veselim, saj so to zame najlepša leta. Kot plesalka čutim, da se moja plesna pot še ne končuje. Prepustim se toku in videli bomo, kam me bo pot popeljala. Skrivam še zadnjo veliko gledališko željo in upam, da se bo le-ta v prihodnje tudi uresničila. Naj ostane skrivnost.
In ker se skoraj bliža konec sezone, kaj porečeš, kakšna je bila?
Preprosto čudovita. Odplesala sem ves letošnji repertoar, postavila dve predstavi Carmine Burane, eno v Rigi, drugo v Bratislavi.
In kam na ‘off’ z družino?
Letos s svojo družino odpotujemo v Dominikansko republiko, kjer bomo praznovali tudi moj, Etianov in Natanov rojstni dan.
Hvala in Ljubljančani vas bodo v torek sprejeli, kot vedno, z navdušenjem!
