Živimo v mediatiziranem svetu divjih teorij zarote, grozeče ekološke krize, škodljivih naracij, kjer se ironične + nihilistične viralne #influenza podobe sočasno pojavljajo na nešteto napravah. Vzporedno degradaciji fizičnega okolja se z zaslonov vali toksičen oblak digitalnih podob. ?Kako se pikselizirane informacije ujamejo v mrežo organskega telesa? Kakšne odrske (a)efekte poraja delo z neskladnimi vsebinami medmrežja? Kaj v spletu podob je dejansko r e s N I Č n 0? Kot odgovor na okulocentrično organizacijo sveta hibridno odrsko delo lepljivim digitalnim podobam dodaja snovnost in jih procesira —\_( telesno )_/—. Spaja gib, video, delo z objekti in zvok ter logiko interneta *z ironijo* prenaša v fizični prostor……………… Razmerje med telesom in podobami razpira virtualne prostore vmesnosti; / med organskim / imaginarnim in digitalnim / med memetičnimi smetmi / med atmosfero / afektom in občutkom // na stičišču izkušnje, privida, slutnje in dejstva. Med preteklostjo, različnimi sedanjostmi in – ne navidezno, ampak oprijemljivo – > prihodnostjo. Umetniško vodenje, režija in koreografija: Jan Rozman, izvedba: Peter Frankl in Jan Rozman. Premiera 4.4., ponovitvi 5. in 6. aprila.
