Maroltovci z novim glasbenim in plesnim izrazom obeležili Ramovšev praznik

V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma Ljubljana je Akademska folklorna skupina France Marolt 16. in 17. maja uprizorila svoj 67. Gala koncert slovenske glasbene in plesne dediščine, hkrati pa je bil to otvoritveni dogodek Tedna ljubiteljske kulture v organizaciji JSKD in ZKO Ljubljana, ki je potekal od 15. do  24. maja.

S folklorno predstavo Rast pod umetniškim vodstvom dr. Tomaža Simetingerja so obeležili še osemdesetletnico svojega nekdanjega vodje, etnologa Mirka Ramovša, ki je skupino vodil v času med 1965-2010, in tako tudi njegovih 60 let aktivnega vodenja te naše eminentne folklorne skupine, ki je nastopala po vsej Evropi in na vseh kontinentih sveta ter bila prejemnica nič koliko nagrad, od evropske nagrade za ljudske plese leta 1974 pa do Zupančičeve nagrade. Slovenski glasbenik, zborovodja in prvi slovenski etnolog France Marolt (1891-1951) je bil ustanovitelj Akademskega pevskega zbora let 1926 in tudi ustanovitelj prve slovenske folklorne skupine leta 1948, ko je s tremi pari postavil temelje slovenski folklori. Po njegovi smrti je prevzela glasbeno vodstvo skupine njegova žena Tončka Marolt, plesno pa etnologinja Marija Šuštar, folklorna skupina pa dobila njegovo ime.

Mirko Ramovš je vedno poudarjal, da se folklora mora približati ljudem in se predstaviti na odrski sceni, torej se tudi primerno uprizoritveno oblikovati, zato so njegove koreografije predstavljale folklorno dediščino kostumske pestrosti, tudi dopadljivo ter zabavno oblikovano po pristnem narodnem duhu in v vrhunskih izvedbah; njegovih avtorskih koreografskih izvedb pa je kar 100. Za svoje dolgoletno znanstveno ustvarjalno delo in za popularizacijo slovenskega ljudskega plesnega izročila ter za ustvarjalno vodenje Akademske folklorne skupine France Marolt je Ramovš prejel leta 1998 častni znak svobode Republike Slovenije. Za njim je leta 2010 vodstvo prevzel etnolog dr. Tomaž Simentinger, ki je v svojem nagovoru ob tej priložnosti poudaril novo rast folklorne skupine, novo pot, ki teži k novemu scenskemu izrazu. Novi izraz se je tokrat kazal tudi v ravnovesju med gibom in zvokom, med plesom in glasbo, ki se je tega večera zlila med novo simfonično priredbo naše narodne glasbene dediščine in narodnih plesnih oblik v izvedbi orkestra Crescendo. Na oder je Tomaž Simetinger povabil tudi častno gostjo, ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar, ki je s svojo prisotnostjo in nagovorom počastila našo folklorno dediščino ter jubilejni dogodek v čast slavljencu Mirku Ramovšu, tudi poudarila Ramovševe zasluge pri predstavljanju slovenske folklorne dediščine.  

Torej folklorna nadgradnja Rast se je začela v neobičajnem sožitju s simfonično glasbo mladega orkestra škofjeloških gimnazijcev Crescendo pod dirigentskim vodstvom Žige Kerta, študenta akademije za glasbo, pred časom tudi dijaka te gimnazije. Orkester so postavili na prostor odstranjenih prvih vrst, tako da je oder ostal nedotaknjen in primerno odprt za skoraj 150 nastopajočih plesalcev, pevcev ter glasbenikov. Za glasbeno priredbo so povabili mladega skladatelja Andreja Makorja, ki je za osem bolj redko uprizorjenih Ramovševih koreografij priredil glasbo največkrat po Julijanu Strajnarju, za prekmurske plese po skladatelju Urošu Kreku, tudi za glasbo po Dragu Kuneju; za štiri nove koreografske postavitve Tomaža Simentigerja pa po Petru Vendraminu, in še nekaj plesov po narodnih motivih. Bilo je kar veliko dela vloženega v simfonične priredbe naših skladateljev etnologov in glasbeno obdelavo danih narodnih motivov. Kaj je prinesla simfonična priredba v ta scenski folklorni okvir? Opazno, vsekakor bolj stilizirani folklorni plesni stil, manj radoživosti ali pristnega narodnega ritma, za to pa je vseeno še poskrbel solistični nastop harmonikarja in ansambla tamburic ter narodnih godalcev, povzdigovalo pa ga je tudi petje brez glasbene spremljave, narodna oblika a capella (vodja petja Petra Trobec).

V lično postavljeni sceni (scenogarf Urban Haber) resastih svetlečih oblik in v dobro zastavljenem oblikovanju luči (Nanja Bertok Dragič) ter pravšnjem ozvočenju (Marko Turel) je devetdesetminutna predstava Rast oživela čase ob koncu devetnajstega stoletja vsaj sodeč po pestri kostumski opravi (kostumografija Katarina Štrimpf) in po stiliziranih korakih, ki se vse bolj približujejo uglajenosti plesnih dvoran časa. V tej uri in pol je stekla dobro scensko zasnovana povorka narodnih plesnih motivov, radoživosti in lepot glasbeno-plesne dediščine slovenskih pokrajin, tiste, ki že beleži vplive tako meščanske srenje kot one stanovske in evropske.

Plesalci AFS France Marolt so že tako uigrani, da na oder poleg plesa in ubranega petja prinašajo še veseli narodni duh, ki ga znajo prav dobro upodobiti v svojih plesnih vzgibih, pogledih in v obrazni mimiki vodji plesnih skupin: Kristina Šircelj, Hana Brezovnik; svetovalec Teri Sedej). Kostumi niso uniforme, ampak popestreni z detajli, kot je pri ženskah raznolikost pisanih predpasnikov ali gorenjske avbe pa peče in rute, med njimi pa tudi nepokrite glave še neporočenih mladenk pa klobuki širokih in navadnih obodov, tudi s pripetimi visečimi trakovi, belo-modre- rdeče kokarde in še kučma se najde. Posebej je navduševala noša ljubljanskih meščanov in meščank, tudi iz okoliša in Škofje Loke, strogo elegantna  črna oblačila pa peče na petelinčka, ki pokrivajo cel hrbet ob čipkastih okrasih pridnih ženskih in ustvarjalnih rok.

Plesna folklorna manifestacija se je začela s plesno uverturo ob značilnem ženskem petju, ki se je kmalu zlila v Ramovševe Plese iz Istre in rahlo poskakujoče korake, ob zanimivem dviganju nog, ko so fantovske klobuke krasili tudi venčki. Takoj za tem pa že sledil Kranjski ples v koreografiji dueta Tomaža Simetingerja, nje z značilno avbo in njega s sivo kučmo na glavi. Sledile so Simetingerjeve Trojke, prostorska koreografija petih parov trojk, ko sta dve po dve dekleti zaplesali ob njem, in je tista, ki je sledila paru kot tretja,ali prijateljica plesala okoli para, posebnost pa solistični nastop plesalca z napolnjenim vrčem na glavi, ki kaže na pravo držo in ravnotežje, ob njem pa še njegova izvoljenka. Trojkam so sledile Tri mazurke, trije pari v stiliziranem plesu in noši s pridihom Primorja, in so veliki ter raznoliki klobuki krasili plese Mežiške doline. Duhovito pa je bil stiliziran živahen fantovski boj med dvema ognjema, ki dobro popestri sceno narodnega duha, ko se ni prelival samo v skupinskih plesnih igrah; no, na koncu pa simpatično fantovsko petelinjenje le pade v prijateljski objem. Zabavno je zazvenel tudi Ramovšev stilizirani skupinski ples z blazino – plesne igre z izbiranjem.

Program so popestrili še njegovi plesi Starega trga ob Kolpi pa iz Zgornje Savinjske doline in barvita folklora prekmurskih svatbenih plesov tudi z maskami. Nenavadno pa izzvenel ples še bolj nenavadnega naslova Inferno (pekel), ko pekla ni bilo na sceni, so pa najprej oni zapeli, potem pa še one ter so oni ploskali z rokami po telesu in plesali in so one zavele svoj ples, in to kar nekaj korakov stran eni od drugih, ko so se lahko ogledovali, izbirali in se verjetno tudi ogrevali eni za druge … Navdušila pa je stilna povorka meščanskih plesov  ljubljanskega predmestja, ko so se pari že dvorno nagibali s telesi pa s stopali, nogami in rokami tudi izpostavljali prefinjene gibalne forme. Res, kako barvita je naša folklorna dediščina, vpeta med mejami slovanske, germanske in romanske kulture.

Na zaključku programa je sledila še zahvala AFS France Marolt, ki jo je izrekel v svojem zaključnem govoru novi umetniški vodja Simetinger. Ne vem, ali v protokolu ni bilo predvideno ali je zmanjkalo časa, kajti pogrešali smo še kako besedo častnega slavljenca Mirka Ramovša. In konec še ni bil pravi konec Gala koncerta Rast, kajti konec se je še spletal v skupinskem prepevanju ljudske pesmi Nocoj je ena luštna noč, ki jo je skupaj z nastopajočimi gromko zapela tudi publika napolnjene Linhartove dvorne, in to ne le enkrat.

 

View Gallery 12 Photos