Ana Karenina. Ruska strast hrvaških baletnih plesalcev

Na Velikem odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma je 10. novembra gostoval balet Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba/HNK Zagreb s svojo najnovejšo baletno predstavo Ana Karenina v koreografiji Lea Mujića, v odrski priredbi romana ter v dramaturgiji Valentine Turcu, na simfonično glasbo Petra Iljiča Čajkovskega in po glasbenem konceptu avtorjev.

Sodelovanje Valentine Turcu in Lea Mujića se je začelo že leta 2010, ko je balet Hrvaškega narodnega gledališča Split/HNK Split povabil  Turcujevo, da za njihov baletni ansambel postavi balet Bolero na glasbo Mauricea Ravela, ob uspehu te premiere je leto pozneje sledilo še povabilo za premierno postavitev baleta Carmen na glasbo Rodiona Ščedrina. V obeh predstavah je Turcujeva za asistenta koreografije izbrala kolega Lea Mujića, s katerim sta se že srečala v času študentskih let na slavni plesni akademiji Mauricea Béjarta L´Ecole-Athelier Rudra v Lozani. Leo Mujič je bil tudi asistent koreografije pri postavitvi Valentininega baleta Romeo in Julija za Balet SNG Maribor 2012, letošnje poletje pa sta že skupaj zasnovala novo predstavo, praizvedbo baleta Nevarna razmerja.

Balet Ana Karenina se začne, ko grofica Ana Arkadjevna Karenina (Edina Pličanić) stopi na svetlobno stezo, posuto z umetnim snegom, pred spuščeno zaveso odra, v roki drži pismo svojega brata grofa Stepana Arkadjeviča Oblonskega – Stiva (George Stanciu), ki jo prosi, naj pomiri njegovo ženo grofico Darjo Aleksandrovno Oblonsko – Dolly (Petra Vargović Stanciu), ker so do nje prispele govorice o njegovi nezvestobi. Ana Karenina sreča Dolly na popularnem stičišču moskovske plemiške družbe, na drsališču, in jo seveda tudi pomiri. Prva baletna scena se po dvigu gledališke zavese razliva po moskovskem drsališču v zahtevnih zdrsih na vrhovih baletnih copat in v višavah atraktivnih dvigov. Snežinke padajo in  čistilci z ročnimi lesenimi plugi gladijo drsno ploskev. Da je na sceni drsališče, pa čeprav odrsko umišljena površina, nakažejo tudi sprehajalke, ki lovijo ravnotežje, ampak iluzijo žal kaj kmalu izniči moška pojava, ki povsem varno in odločno odkoraka po ploskvi. Na drsališču se srečata Kneginja Jekaterina Aleksandrovna Ščerbatska – Kitty (Iva Vitić Gameiro), mlajša Dollyna sestra in njen snubec mladi grof Konstantin Dimitrijević Levin (Kornel Palinko), ki ga ona še povsem ne zavrne, čeprav že zagledana v grofa Alekseja Kiriloviča Vronskega (Tamás Darai),  enega najatraktivnejših samcev, mladega vojaka in osvajalca ženskih src.

Vronski doživi osebnostno spremembo ob srečanju s fatalno Ano na kolodvoru in se končno zaljubi. Naslednja scena je že dvorana velikega plesa, ki se dogaja v prostoru in blišču lestencev, v spektru plesne razigranosti, kjer se vijejo slikoviti dueti in dogajajo male zgodbe ter se plete velika ljubezen med Ano Karenino in Vronskim, kjer stečejo tudi  solze mlade Kitty, ko uvidi, da je njen ljubezensko upanje splavalo po vodi, na srečo pa ji ostane še njen zvesti Levin. Ljubezenski razplet med Ano in Vronskim se prevesi v Sankt Peterburg, kjer se zgodba ob Anini smrti na kolodvoru tudi konča, metaforično in tragično ob oglušujočem zvoku topotanja koles po železniških tirih.
Scenski milje ves čas jasno sledi dogajanju, odpira nove in skrite prostore, kot so sobane v Aninem domu, kjer se sledi Kareninu in njegovi  sorodnici Lidiji, ki počasi prevzema oblast nad njim in kroji dogodke, pa Aninem sinu Serjoži in njegovemu hrepenenju po materi, tudi intimnem trenutku Aninega vdora v lasten dom in obisku otroka, izpadu Karenina ter odvzemu sina iz njenega naročja … Vsi pomembni trenutki romana so zaobjeti in izpostavljeni v scenografiji Ivana Krinčića, povrh pa še ukrivljena ogledala, ki potencirajo blišč in odsevajo stanje družbe, tudi vseskozi v primernem stilu in v pravšnji osvetlitvi Aleksandra Čavleka. Kostumografija Alana Hranitelja se v prvi vrsti podreja plesnim zahtevam, ne  zanika pa barvitosti in razkošja zgodovinskega časa.

K vsebinski dramatizaciji je pripomogla tudi romantična glasba Čajkovskega, ki v koncertu v D-duru za violino in orkester povzdiguje čustvene strasti, in nič manj tudi druge avtorjeve skladbe, ki so si sledile: Simfonija v b-molu, Sentimentalni valček, Peta simfonija v e-molu, Šesta simfonija v b-molu in Elegija za godalni orkester v g-molu. Glasba Čajkovskega je doneča, čutna, ljubka, nežna strastna, se zliva in izliva v harmoniji tonov,  baletni polet kar nosi na svojih glasbenih krilih, v svoji vesoljni moči pa zahteva maksimum od vsakogar, ki ji želi slediti. Plesalci HNK Zagreb so v svojih prefinjenih izvedbah izjemno parirali simfoničnim sferam Čajkovskega, tako v hitrostih kot v barvitosti avtorskih korakov neoklasičnega baleta, tudi v korakih novodobnih plesnih form, čustvene variacije pa dopolnjevali v gestikulacijah in čutnih zaznavah mimike.
Valentina Turcu je v svojem predgovoru k baletu Ana Karenina zapisala: "V baletu smo oblikovali dinamične like v paralelnih vzajemnih odnosih, diahrono povezane, kakršni so tudi pri Tolstoju." Likov je veliko in so prepoznavni tako po svoji vsebinski plesni kot karakterni noti, vsi pa odlični v svojih vlogah in izpostavljeni koreografski dinamiki, ko se oder nenehno polni in preletava. Na odru se srečamo z grofico Lidijo Ivanovo (Mirna  Sporiš), kneginjo Jelisaveto Fedrovno Tversko – Betsy (Pavla Pećušak), z materjo Vronskega (Mihaela Devald Roksandić), z Aninim sinom Serjožom (Bartol Schönberger), z dojiljo (Valentina Štrok), prisotni so tudi general Serpuhovski (Andrea Schifano), kneginja Sorokina (Natalia Horsnell), zdravnik (Andrej Barbanov), ljubimci (Dan Rus, Ovidiu Muscalu, Adam Harris), dva častnika, skupine žensk, meščanov,  guvernerjev in služabnikov. Osrednji lik baletne zgodbe je tudi grof Aleksej Aleksandrovič Karenin (Guilherme Gameiro Alves), Anin mož.

Odlična Edina Pličanić v vlogi Ane Karenine zaveje lik resne in odgovorne osebe, ljubeče matere in ženske strogih družbenih načel, ki pa v ognju  vročekrvne ljubezni tudi na novo zaživi in ne skriva svojih dejanj ter želja po svobodi, za tiste čase tudi kar bogokletni razvezi, in se prav nasprotno vede od tega, kar od nje pričakuje licemerna družba, ko pa ne najde izhoda, si dokončno zlomljena in zapuščena vzame življenje. Njen mlad ljubimec Vronski, v dobri baletni interpretaciji Tamása Daraija, je v svoji mladostni energiji in ljubezenski pohoti priklenjen na Anino ženstveno zrelost in lepoto, je uporen in vsiljiv, mladostno še nestabilen, kar pride do izraza tudi v plesnem trikotniku, kjer Ana roti, situacijo nadvladuje  Karenin, medtem ko Vronski neopazen obtiči v ozadju. Lik Aninega soproga, grofa Karenina, se povsem na novo osvetli v izvrstni interpretaciji baletnega solista Guilhermea Gameiroa Alvesa, ki se ne predstavi kot hladen in nedostopen soprog, ampak šarmanten in topel moški, ki se na vso moč bori za Anino pozornost, trpi v svoji moški nemoči in nazadnje se njej, ki jo ljubi, tudi kruto maščuje. Trikotniki in dueti prežeti s strastjo, ljubosumjem in bolečino se v predstavi nenehno izmenjujejo v poslikavah baletne zgodbe.

Znana vsebina obsežnega zgodovinskega romana velikana ruske literature Leva Nikolajeviča Tolstoja (1828-1910) steče na odru v zgoščeni baletni dramaturgiji v dveh dejanjih v teku dveh ur vključno z odmorom. Tako kot se hiti listati Tolstojev roman ali se sledi njegovim filmskim interpretacijam, se čas uprizoritve baleta Ana Karenina v sceni odra kar naenkrat izteče. Tolstoj je svoj roman končal 1877. leta, prva baletna uprizoritev na Ščedrinovo glasbo je luč ugledala 1972. leta v koreografiji slavne balerine Maje Pliseckajeve, tudi nosilke naslovne vloge. Premiera HNK Zagreb baleta Ana Karenina v koreografiji Lea Mujića in v izvedbi njihovega baletnega ansambla se je zgodila letošnjega 4. marca, in kot se so pisali v hrvaških kulturnih rubrikah, tudi takoj osvojila gledalce ter postala popularna.

V HNK Zagreb so po predstavi baleta Ana Karenina 19. novembra svečano obeležili 20 plodnih let njihove baletne prvakinje in nosilke glavne ter naslovne vloge tega baleta, Edine Pličanić. Balet Ana Karenina je že nominiran za letošnjo nagrado gledalcev v kategoriji hrvaških predstav leta, nominirana sta tudi Edina Pličanić za vlogo Ane in Guilherme Gameiro Alves za vlogo Karenina, Leo Mujić pa kot koreograf.

Naš kulturni hram Cankarjev dom bo svoj letošnji program na odru Gallusove dvorane zaključil z dvema baletnima predstavama v koreografiji Valentine Turcu, in sicer: 28. decembra bo na programu balet Romeo in Julija na glasbo Sergeja Prokofjeva, 31. decembra pa v pozdrav novemu letu balet Carmen na glasbo Rodiona Ščedrina; 15. decembra bo v dvorani Lili Novy potekal še mali plesni simpozij o koreografinji Valentini Turcu in njenem delu.

View Gallery 9 Photos