Je ukvarjanje s plesom logična posledica, da izhajata iz plesne družine, saj je vajina mama plesna pedagoginja, oče pa organizator plesnih dogodkov?
Bor: Da
Andraž: Plesal sem že, še preden sem shodil. Torej, da.
Bor: Za ples me je navdušil Andraž, saj mu sledim skoraj povsod. V plesu smo praktično doma, to je naš način življenja.
Andraž: Navdušila me je glasba sama, večinoma pa tudi videoposnetki zvezdnikov; kot so Michael Flatley, Michael Jackson, B-boy Junior itd. in njihovi spektakli, ki sta mi jih kupovala starša. Že kot majhnega otroka sta me velikokrat vodila na ogled različnih plesnih predstav in tekmovanj. Že od nekdaj se ukvarjam z različnimi športi, ki pa so očitno ostali zgolj hobiji.
Bor: Plesati sva začela v Urški, nadaljujeva v Artifexu.
Andraž: Od tretjega leta starosti do pred pol leta sem plesal v Plesni šoli Urška, sedaj plešem za Artifex, kot trener pa delujem v PK Miki.
Bor: Hodim v 9. razred OŠ Toneta Čufarja.
Andraž: Obiskujem 4. letnik Erudio gimnazije.
Bor: Hip hop ima več različnih in zanimivih stilov in je s tem raznolika plesna zvrst.
Andraž: Tako kot se že od nekdaj ukvarjam z različnimi športi, tako sem tudi v plesu preizkušal različne plesne zvrsti. Ko sem poizkusil urbane plesne zvrsti, sem takoj začutil, da je to to. Sem plesalec in ne hiphoper.
Bor: Vsa domača in mednarodna tekmovanja, ki se jih udeležujem oz. sem nanje uvrščen kot slovenski reprezentant, me izpopolnjujejo v smislu javnega nastopanja, s tem seveda rastem v vedno boljšega plesalca. Zaradi dobrih rezultatov, predvsem na mednarodnih tekmovanjih, pa si vsako leto prislužim status vrhunskega športnika.
Andraž: Tekmovanja so zagotovo pomemben del plesne kariere, vendar se na žalost velika večina slovenskih plesalcev vse preveč osredotoča le na tekme pod organizacijo IDO. Tovrstnih tekmovanj se udeležujem tudi sam že deset let in zato si iz izkušenj upam trditi, da so ta nepopolna, želel bi si drugačnega vzdušja in drugačnega, bolj strokovnega in transparentnega načina sojenja.
Bor: Med pionirji sem si v solu priplesal naslov državnega prvaka in 3. mesto na evropskem prvenstvu v isti kategoriji. Kar nekaj pokalov imam tudi iz naslova evropskih in svetovnih tekmovanj v paru med pionirji, letos pa sem na evropskem prvenstvu v solu med mladinci dosegel 8. mesto ter 9. mesto v paru z Izo. Na svetovnem prvenstvu sem si v solu priplesal 13. mesto, v paru z Izo pa 10. Teh rezultatov, mednarodnih razsežnosti, sem zelo vesel, saj pri nas "doma" nisem tako uspešen. Najbolj pa sem vedno ponosen na tekmovanja v skupini ali v paru, na dobre ali malo manj dobre rezultate …, s skupino ali v paru je drugače, je nekaj posebnega.
Andraž: V solu, v parih in v skupinah sem že dosegal pokale na državnih, evropskih in svetovnih tekmovanjih, vendar pa mi le-ti ne pomenijo toliko kot osebna zmaga s skupino.
Bor: Pare, malo formacijo ali formacijo sestavljata Žiga Mlakar in Miha Furlan, solo že od pionirjev plešem freestyle, sam pa sem tudi ustvaril že veliko koreografij. Za šov Slovenija ima talent ustvarjava sama z Andražem.
Andraž: Točke na talentih ustvarjava popolnoma sama. Kar se tiče posnetkov na spletu, je zmeraj zapisano, kdo je avtor. Na mednarodnih in domačih tekmovanjih v solu plešem freestyle, v paru in malo formacijo pa sestavljamo plesalci sami. Velike skupine na mednarodnih tekmah in nastope (kot so Soulplex, World of dance, Dancers Delight) ustvarjajo naši trenerji v Artifexu. Za točke plesalcev, ki jih poučujem v Mikiju, pa seveda koreografije pripravljam sam.
Bor: Najbolj seveda uživam v svojih koreografijah.
Andraž: Najraje imam ponavadi koreografije, v katerih lahko izražam čustva ali skoznje nekaj sporočam – umetniške koreografije. Te so odvisne od tega, kakšne volje sem, kakšna je koreografija sama oz. kakšen je njen nivo.
Sta polfinalista šova Slovenija ima talent. Zakaj sta se udeležila šova in na kaj računata?
Bor: Šova sva se udeležila, da bi šla skozi neko novo izkušnjo in nenazadnje, da bi šla po sledeh najinih trenerjev. Računava na finale in upava na čim boljši uspeh.
Andraž: Na šov sva bila povabljena, vanj pa sva privolila, ker končno lahko nastopava skupaj v paru, pa tudi zaradi prepoznavnosti in novih izkušenj. Računava na finale.
Bor: Če bova še naprej tako garala in trenirala kot do sedaj, se mi zdi, da bi morda lahko dosegla takšno prepoznavnost.
Andraž: Prepričan sem, da jo lahko preseževa.
Kakšen je vajin pogled na slovensko plesno sceno? Na tisto, ki jo najbolje poznata, in kakšna je “konkurenca” med plesnimi zvrstmi glede na to, da se plesalci najbolj navdušujejo nad street plesom in hiphopom?
Bor: Hip hop plesna scena se mi v Sloveniji zdi zelo v redu, vsi plesalci jo na nek način pomagamo razvijati, konkurenca pa je tudi kar močna. Amerika pa je zgodba zase.
Andraž: Ogromno je potenciala, vendar premalo ali skoraj nič izkoriščenega.
Kaj vaju pri plesu najbolj osrečuje in kaj najbolj žalosti?
Bor: Pri plesu me najbolj osrečuje moč ustvarjanja, žal pa se zaenkrat od tega težko preživi.
Andraž: Najbolj me osrečuje iskrenost, predanost, konkurenca …, zelo pa me žalosti, da je ples premalo cenjen.
Bi se bila pripravljena zavoljo plesa preseliti iz Slovenije?
Bor: Da, saj tujina nudi precej več možnosti ustvarjanja, nastopov, tekmovanj, workshopov …
Andraž: Da.
Kaj je opcija B v vajinem življenju? Kaj bi želela postati, s čim se ukvarjati?
Bor: Zaenkrat o opciji B še ne razmišljam.
Andraž: Opcije B ne potrebujem.
Kaj počneta, kadar ne plešeta? Čemu namenjata proste trenutke?
Bor: Kadar ne plešem, se učim, rad se družim s prijatelji.
Andraž: Sem v šoli, s prijatelji ali pa spim.
Bor: Doma se pogovarjamo tudi o drugih stvareh, kot je na primer šola …
Andraž: O plesu se ne pogovarjamo toliko, kot se o drugih pomembnih, vsakdanjih stvareh.
Brez česa ne gresta nikoli na trening ali tekmo?
Bor: Nikoli ne grem brez kape, zvočnika in telefona.
Andraž: Brez talismanov, kap, zadanih ciljev, motivacije in znanja nikoli in nikamor.
Imata kakšen moto, ki vaju vodi skozi življenje?
Bor: Neke posebne misli trenutno nimam.
Andraž: "Dokler si iskren, si na pravi poti …" in "Vztrajaj pri zadanih ciljih."
