Ko v Celju slovenski ples sreča nemško glasbo

V Celju se je zgodil koncert plesne mladosti, plesno-glasbeni projekt v izvedbi Plesnega foruma Celje / PFC in mladinskega orkestra Glasbene šole Singen, nemškega mesta ob Bodenskem jezeru, ki je pobrateno s Celjem. Prvič so plesalke PFC nastopile ob mladinskem godalnem orkestru iz Singna leta 2000, ko je ugledala dan koreografija Goge Stefanovič Erjavec Get Back in se je v glasbi in plesu sledilo zgodovinskim dogodkom obeh mest, plešoče Celjanke pa s svojo učiteljico, mentorico in koreografinjo osvojile festivalski Singen.

Mednarodna plesna osvajanja PFC so se tudi sicer kar vrstila vsa ta leta. Spomnimo se festivala Kulturschwerpunkt / Singen leta 2004 in uspeha Gogine predstave Kralj Urban, ki je med drugim osvajala tudi mladinski festival v Indiji, ali pa performansa Ionosfera 2/2009, ki je navdušil Singen in nič manj mednarodni festival Macao na Kitajskem, nastala pa v sodelovanju z glasbeno skupino Aperion in z Goginimi mladinkami, ki danes plešejo, poučujejo, ena teh je tudi Aja Zupanec. 

Sodelovanje dveh pobratenih mest Celja in Singna teče že od leta 1990. Tokratni umetniški dogodek mlade ustvarjalnosti, ki se bliža 25. obletnici, je s prijateljskim nagovorom odprl župan občine Celje Bojan Šrot in poudaril pomen kulturnega povezovanja teh dveh pobratenih mest, ki aktivno sodelujeta v široki paleti družbenega življenja in udejstvovanja.

Prostor srečanja dveh mladinskih skupin se je zgodil 15. aprila na odru Celjskega doma, pravzaprav v podaljšku odra, kajti oder je zasedlo skoraj 30 mladih instrumentalistov Glasbene šole Singen, na podiju tik pred gledalci in v podaljšku odrske atmosfere pa zaplesalo trinajst mladincev PFC v koreografiji Goge Stefanovič Erjavec in Aje Zupanec.

Pod vodstvom dirigenta Wernerja Klinghoffa je zaigral Kitarski orkester / Ensemble Gitarrissimo, z njim so nastopili mladi Bobnarske sekcije in tolkal Glasbene šole Singen / Ensemble Hegau – Percussion pod vodstvom Rudia Heina, ki so v živo zaigrali pester glasbeni program in ga bodo igrali tudi na nemški premieri v Singnu 31. maja.
Skladbe so nastale po izboru ansamblov iz Singna, v notni obliki in v delovnem posnetku pa so bile posredovane Gogi in Aji. Prvo srečanje z nenavadno glasbeno izvedbo, kajti kitare in tolkala v skupni koncertni obliki niso ravno pogost glasbeni dogodek. Bilo je kar stresno, po pripovedovanju obeh avtoric, ko sta dobili glasbeno podlago v delovni obliki. In ko so že obvladali note, tone in korake, potem pa se je vse znova začelo ob igranju orkestra v živo, ko sledi intenzivna vadba v kratkem časovnem intervalu, sicer dolgih vaj po urah in v živo z orkestrom tik pred nastopom. Ta vadbeni tempo so odlično zdržali!

Veliko truda in dela sta vložili obe koreografinji od začetka leta do premiere in so se plesno iskrili tudi njuni zagnani gojenci, mladinska plesna skupina PFC: Jasmina Ajdnik, Ana Cvelfar, Lia Hofman, Brina Jenček, Ana Krašovic, Tamara Macuh, Eva Plevnik, Evelina Pristovšek, Jaka Rehar, Alja Roškar, Ina Trefalt, Kaja Vajdetič in Pia Žižek. Le tako se je lahko zgodil ta zahteven in enkraten umetniški dogodek mladostne energije ter ustvarjalnosti, ki nosi naslov Meeting Point ali v prevodu Prostor srečanja, ki predstavlja izhodišče sodelovanja mladih umetnikov dveh držav, Slovenije in Nemčije. Predstava bo tekla še naprej na sporedu PFC, vendar ob glasbenem posnetku in v prostorih Plesnega Foruma, v živo z orkestrom pa še v Singnu ob koncu maja.

Program glasbenega koncerta in plesa se začne z vstopom plesalcev v dvorano, ki svojo prisotnost naznanjajo v ritmih ploskanja ter udarcev nog in korakov. Kmalu se jim v tišini slišnih udarcev pridružijo še glasbeniki obeh orkestrov, ki ritem povzamejo in ga nadaljujejo, tako da celo zazveni  kot plesni eho udarcev telesnih sosledij. Atraktivno odzvanja ta ritem korakov, udarcev po telesu, ploskanja dlani v skupini, posamično in v domislicah duetov tako zgoraj na odru kot spodaj na podiju, tudi v skupnih ritmičnih variacijah. Ko pa zavibrirajo strune in zažvenketajo toni, se čiste plesne skice gibalno vrtinčijo po prostoru, na trenutke v strogih postavitvah linij in diagonal, da bi se potem ples razigral v pomladnem vetrenju mladosti, ki se sprošča v krogih, se stiska v skrivnostne skupine, se razdaja v temperamentu ritmov, zapleše v milini flavte, ko gruča valovi ob glasbeni melodiki kitar, se zabavno poigrava, in še kaj bi se dalo našteti. Ples se vije ves čas enournega igranja orkestra, obstane le za trenutek, ko obvisi kot statična skica v prostoru, medtem ko instrumentalisti premikajo svoje note in menjavajo mesta muziciranja. Ples je sodoben, svoboden stereotipov, je odsev folklornih oblik, tudi korakov ritmične raznolikosti, v nenehnem medsebojnem kontaktu in v akrobatski igri s tlemi, je poskočen, kot so le lahko "nogice skokice", in je povsem zlit v objemu z glasbo. Plesno poigravanja plesalcev neizmerne kondicije, ki prepoteni v hitrostih časa vmes zapuščajo oder in se skoraj istočasno vračajo – preoblačijo, se gleda kot prostorski odsev glasbenih tonov, in  glasba odzvanja ritem njihovih telesnih vibracij. Bil je to pohvale vreden koncert v duetu glasbe in plesa odlične mladostne izvedbe, kjer so  izstopali posamezni solisti, v plesu pa še posebej Kaja Vajdetič.

Tako kot smo pri plesnih predstavah Goge Stefanovič že vajeni, s plesom na oder zaide še kakšna zgodovinska vsebina njenega Celja, ki jo zaobjame v svoji koreografski tematiki. Tako je bilo to v plesnem performansu Skrivnosti dvoran, posvečenem zgodovini celjskega Knežjega dvorca tik pred začetkom njegove prenove, pa v celovečerni predstavi Alma ali Angel na zemlji, ko so njene plesalke ponovno oživele skoraj že pozabljeni duh Alme Maximilian Karlin. Tako se je zaključila tudi predstava Meeting Point v Celjskem domu, v kateri se je razodela še kakšna grajska zgodbica, v igri luči in kostumske koprene pa se na koncu izoblikovala še pravljična podoba grada, uprizorila slikovita vizija stolpov celjskega gradu in tistega v Singnu, ko obe mesti med drugim povezuje še grajska srednjeveška arhitektura.

Kostume, ki so se zlahka preoblačili, dopolnjevali, bili prepotrebno zračni in lahki, je oblikoval in recikliral skupaj s sceno Teater ponoreli Damir Raković, k realizaciji projekta pa pripomogli Mestna občina Celje, KUD Plesni Forum Celje, Jugendmusicschule der Stadt Singen, Forum D d.o.o in Dega sistem.  

View Gallery 9 Photos