Ko se ne pleše, ampak o plesu govori

Mestna občina Nova Gorica leto 2014 posveča plesni umetnosti in ga naslavlja v sloganu: Plesna doživetja 2014. Nova Gorica se je odločila, da vsako leto posveti eni od umetniških zvrsti. Lani je to bila filmska umetnost, kjer so se še posebej posvetili filmskemu opusu prehitro preminulega direktorja Slovenske Kinoteke Silvanu Furlanu (1953-2005), letos pa je na vrsti ples, v raznolikosti oblik in zvrsti od klasičnih, sodobnih, športnih in pouličnih gibalnih manifestacij. Predstave so se vrstile že na samem začetku leta, tudi v času letošnjih snežnih zametov in poledice, program pa se nadaljuje v počastitev svetovnega dneva plesa 29. aprila, čez poletne sončne dni pa preko jeseni in vse do konca leta, veliko načrtov je pred organizatorjem in še več načrtovanega dogajanja.

V organizaciji JSKD OI Nova Gorica pod vodstvom Maje Jerman Bratec, vodje izpostave  Nova Gorica, in Mestne občine Nova Gorica je 28.marca v Zeleni dvorani novogoriške Mestne hiše stekla okrogla miza posvečena problematiki plesne umetnosti: "Položaj plesa v Sloveniji – Odprimo vrata plesu". Na odprto debato o položaju plesa v Sloveniji, ki je zajemala problematiko šolanja, akademske nadgradnje, in se še posebej posvečala problematiki profesionalne eksistence pri nas, so bile vabljene vidne osebnosti, ki so del svojega delovanja posvečale in ki še aktivno delujejo na poljanah plesnih umetniških zvrsti.

Debato je odprla Neja Kos, psihologinja, plesna kritičarka, publicistka in upokojena samostojna strokovna svetovalka za ples pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, ki je predstavila svojo knjigo Naš ples od kod in kam ter se dotaknila začetkov plesne umetnosti na Slovenskem, ko se je tudi naš ples začel v času nemškega plesnega ekspresionizma, ko je baletni učitelj in Labanov učenec Čeh Václav Vlček (1895-1993) postavil prvi slovenski baletni ansambel pri ravno ustanovljeni Operi v Ljubljani leta 1918, ki se je potem dopolnjeval in umetniško nadgrajeval z zgodovinskimi imeni: Lidie Wisiak, Pie in Pina Mlakar, Mete Vidmar, Marte Pavlin-Brine, Marije Vogelnik, Žive Kraigher, Ksenije Hribar …

Nekdanji baletni plesalec in predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije Tomaž Rode se je ob temi Balet naš vsakdanji dotaknil izboljšav in pridobitev na področjih baletnega šolanja, tudi Konservatorija za glasbo in ples ter nastopajočih težav ob zahtevah gimnazijskega šolanja blatnih srednješolcev, ko ure teoretičnega pouka prekašajo zahtevani in nujno potreben baletni urnik. Pereča problematika je tudi (ne)možnost zaposlitve profesionalnega baletnega plesalca v obeh naših baletnih institucijah, ko se je doba upokojitve baletnega plesalca podaljša v leta, ko plesalčevo telo ne more več izvajati zahtevnih baletnih vlog, in je zaposlitev novih mlajših plesalcev omejena. Poskuša se oblikovati ansambel starejših plesalcev, ustvarjalcev, pa kaj ko je tudi to vezano na finance.
Samostojna svetovalka za ples pri JSKD RS Nina Meško, ki je nasledila svojo predhodnico Nejo Kos, je predstavila oblike in možnosti plesne nadgradnje v organizaciji Javnega sklada in njegovih izpostav v referatu Razpetost med plesnim ljubiteljstvom in profesionalizmom.

Naš mladi profesionalni par, ki se je akademsko izšolal na Nizozemskem in tudi že bil del njihovega profesionalnega ansambla, vendar pa se odločil, da s svojim znanjem in izkušnjam tlakuje plesno sceno tudi doma, Nastja Bremec in Michal Rynia, je pripravil izčrpni referat o težavah in (ne)možnostih preživetja plesalcev ter koreografov pri nas, kar sta plesalca izpostavila tudi z lastnimi primeri in izkušnjami; kajti če ne bi bila obenem tudi pedagoga in vodila plesni pouk, potem od plesa in ustvarjanja ne bi mogla živeti. Položaj profesionalnih plesalcev je bila njuna tema.

Sodelovala je tudi Parada plesa, ki tako z oddajo kot spletnim medijskim portalom še vedno edina pokriva in povezuje različne zvrsti plesa pri nas. Tako je bilo v letu 2013 na našem portalu objavljenih okoli 110 kritičnih zapisov s področja plesne umetnosti, od tega okoli 70 objav samo s področja sodobnega plesa in performansa, in to le v eni od rubrik, Na Špici, s podpisom tudi avtorice članka, ki ga pravkar berete.

O plesnih tekmovanjih in plesu mladih v hiphopu sta spregovorila plesalka Nika Mlakar, ki se je dotaknila tekmovalnih programov in plesnih zvrsti, ki ravno ne sodijo v tekmovalni program, in Edi Činej, učitelj ter vodja programa hiphopa; ko se vse več mladih fantov zanima za ta ples, prostorov pa primanjkuje in se niti ne kaže pravšnja mera zainteresiranosti za reševanje nastopajoče problematike.

Govora je bilo tudi o zapostavljanju plesne umetnosti na kulturnih straneh naših časopisov, tudi o privatni Plesni akademiji, ki žal zapira vrata, ker ni v enakem položaju kot ostale tri državne umetniške akademije, o nestrokovnem plesnem vodenju uric v VVZ in osnovnih šolah, o plesnem izobraževalnem programu glasbenih šol, o SVGŠL Umetniški Gimnaziji za sodobni ples, ki ima praktično enake težave kot že omenjen srednješolski pouk klasičnega baleta pri nas, tudi se plesni pouk in profesionalna plesna scena primerjalno prodajajo z ostalimi državami Evrope.
Zaključek je bil, da je problematika plesne umetnosti tako razsežna, da ji je potrebno posvetiti več ur in ne le dve, kot naj bi tekla okrogla miza po programu, in še te dve uri sta se nenačrtovano razpotegnili v dodatno nenačrtovano uro, čeprav so vsi povabljeni hiteli skoncentrirano in kompaktno predstaviti problematiko in pridobitve na plesnem področju v zadnjem času. Torej na svidenje drugič ob še obširnejši debati! 

View Gallery 8 Photos