Slavje v SNG Maribor. Dvajsetletnica premiere Radio and Juliet in desetletnica premiere Peer Gynt v koreografijah Edwarda Cluga.
Edward Clug, eminentni in karizmatični koreograf in umetniški direktor Baleta SNG Maribor, je v soboto nadvse uspešno postavil na oder dortmundskega baleta svojo stvaritev Carmina Burana. Asistentka predstave je bila Tijuana Križman Hudernik, ki bo danes zvečer na odru Ondina Otta Klasinc zablestela kot Julija v kultni predstavi Radio and Juliet.

S to predstavo se uradno začenja tudi slavje ob dvajsetletnici premiere Radio and Juliet, prve mednarodno prelomne stvaritve koreografa in umetniškega direktorja Baleta SNG Maribor Edwarda Cluga. V petek, 24., in v soboto, 25. oktobra 2025, pa se slavje nadaljuje z desetletnico njegove prve celovečerne koreografske stvaritve Peer Gynt. Naslovno vlogo bo plesal, tako kot pred desetimi leti, Miloš Isailović, ki je tudi asistent predstave, ko se predstava postavlja za druge baletne ansamble.

V PR sporočilu je zapisano: ‘Obe slavnostni uprizoritvi bosta na domačem odru občinstvu ponovno ponudili možnost ogleda ključnih stvaritev Clugovega ustvarjalnega preboja in potrditev njegovega mednarodnega ugleda, ki ga je skupaj z mariborskim baletnim ansamblom ponesel na najprestižnejše svetovne odre. Prava poslastica za mariborsko občinstvo bo tudi nastop Edwarda Cluga, ki ga bomo lahko v petek in soboto občudovali v baletu Peer Gynt.’

Edwarda smo nazadnje videli plesati ob obletnici Tanga, ko je z Valentino Turcu zaplesal njun znameniti duet. Prav fino ga bo videti v vlogi Smrti v Peeru Gyntu.

In zdaj še nekaj dejstev, ki jih je zbral Alan Kavčič iz PR službe SNG Maribor: ‘Pred dvajsetimi leti, natančneje 23. aprila 2005, je na odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor premiero doživela Radio and Juliet, delo, ki drzno sooči najlepšo Shakespearovo ljubezensko zgodbo z glasbo britanske skupine Radiohead in je postalo sinonim za mednarodno prebojnost mariborskega Baleta. Do danes je bilo uprizorjenih že 124 predstav, ki si jih je ogledalo več kot 103.000 gledalcev. Na domačem odru je bila Radio and Juliet izvedena sedemnajstkrat pred skoraj 10.000 gledalci, a pravo razsežnost je pridobila na gostovanjih: kar 107 ponovitev po svetu je privabilo več kot 94.000 gledalcev – rekord v zgodovini slovenskega baleta, ki jo uvršča med najuspešnejše izvozne kulturne izdelke Slovenije.

Gostovanja Radio and Juliet so zajela skoraj vse celine in najuglednejše plesne festivale ter gledališča: francoska festivala v Biarritzu in Musicasensu v Sensu, grški festival Mediterraneo, portugalski festival v Sintri ter Mednarodni plesni festival v Pécsu ob takratni Evropski prestolnici kulture. V Združene države Amerike je uprizoritev odpotovala kar trikrat, najprej na Festival of Firsts v Pittsburghu in na znameniti festival Jacob’s Pillow Dance, nato pa na turnejo od Kalifornije do New Yorka. Balet je bil gost tudi v Kanadi na Festivalu des Arts de Saint-Sauveur, v Južni Ameriki pa je navdušil na festivalu v Bogoti v Kolumbiji in v Sao Paolu, Riu de Janeiru in Curitibi na brazilskem festivalu O Boticário na Dança. Med pomembnejšimi gostovanji so še Karmiel Dance Festival v Izraelu, Hongkonški festival umetnosti, seoulski festival SIDance, Singapore Arts Festival in številna prizorišča po Evropi.

Vsepovsod po svetu so bili odzivi navdušeni: Pittsburgh Tribune je zapisal, da je balet ‘sodobna mojstrovina, z izjemno perspektivo in s popolnim obvladovanjem’. The Boston Globe ga je opisal kot ‘zgodbo o ultimativni osamljenosti in notranjem boju, ki kljub temačnosti sporoča, da znova in znova poskušamo živeti’. Festival Jacob’s Pillow je uprizoritev označil za ‘različico tragične romance, gnano z neusmiljenim ritmom Radiohead, tako prevzemajočo, da oči ne morete odtrgati z odra’. Londonski The Guardian pa je poudaril, da Clug ‘vse reducira – zgodbo, scenografijo – in pusti, da glasba ustvarja tisto tesnobno napetost, ki napolni prostor’.

Poleg mariborskega Baleta so Radio and Juliet v svoj repertoar vključili še West Australian Ballet iz Pertha, Birmingham Royal Ballet, Balet Narodnega gledališča Brno, Romunski narodni balet v Bukarešti, Nacionalna opera v Kijevu, Novosibirsko operno in baletno gledališče (NOVAT) ter Balet v Augsburgu in Halle v Nemčiji, s čimer je Clugova stvaritev postala del stalnih programov številnih uglednih mednarodnih ansamblov. V tej sezoni, natančneje 8. maja 2026, bo uprizorjen še v Oklahoma City Balletu. Radio and Juliet je uprizoritev, ki je utrdila Clugov mednarodni položaj in obenem postavila Balet SNG Maribor na zemljevid vrhunskih svetovnih ansamblov. Uprizoritev je dokaz, da lahko slovensko gledališče s pogumnim in sodobnim izrazom doseže globalni vpliv.

Na slavnostni, že 125. uprizoritvi bodo nastopili Tijuana Križman Hudernik, Yuya Omaki, Davide Buffone, Matteo Magalotti, Tomaž Viktor Abram Golub, Lucio Mautone in Christopher Thompson. Ustvarjalno ekipo uprizoritve sestavljajo kostumograf Leo Kulaš, scenograf Marko Japelj, avtorica videa je Janja Glogovac, oblikovalec luči Tomaž Premzl in oblikovalec zvoka Gregor Mendaš.‘

Po predstavi bo za slavnostno torto poskrbela že tradicionalno slaščičarna Ilich. Me prav zanima kakšna bo ‘naslovnica’, okus pa čokomalina, to je že tradicija.

Torta se bo rezala tudi ob deseti obletnici Pera Gynta, ki je prva celovečerna koreografija Edwarda Cluga in je premiero doživela 6. novembra 2015. V desetih letih je postala ena ključnih stvaritev sodobnega baleta na mednarodnem prizorišču. ‘Clug je posegel po znameniti Ibsenovi dramski pesnitvi in jo prepletel z glasbo Edvarda Griega, ki jo je dopolnil z drugimi skladateljevimi deli. Nastala je koreografska epopeja oportunističnega popotnika, ki išče smisel življenja med sanjami in resničnostjo, dokler ga ob koncu poti ne odreši Solveigina ljubezen. Uprizoritev združuje simbolizem, nadrealizem, samoironijo in lirično poetiko ter občinstvo popelje v kraljestva človeških iluzij in streznitve. Po praizvedbi so strokovni odzivi balet označili za eno Clugovih ključnih del, ki s svojo liričnostjo, z ironičnim humorjem in z nadrealističnimi podobami osvežuje sodobni baletni repertoar. Kritiki so posebej pohvalili vizualno domiselnost in sposobnost, da Griegovo glasbo poveže z aktualnim plesnim izrazom, ki presega geografske in kulturne meje. V desetih letih je Peer Gynt doživel 36 ponovitev pred 37.146 gledalci. Mariborski Balet je z njim gostoval na najpomembnejših odrih doma in v tujini: v Sankt Peterburgu, v znamenitem gledališču Bolšoj v Moskvi, na Hrvaškem, Madžarskem, Češkem, v Italiji in kar štirikrat po Nemčiji.
Po mariborski praizvedbi so Clugov Peer Gynt v svoj repertoar vključili še v prestižnih gledališčih, letošnjega aprila ga je z deseto premiero okronal Balet Teatra alla Scala Milano, pred tem pa Dunajski državni balet, Balet Opernhaus Zürich, Balet Latvijske narodne opere v Rigi, Novosibirsko državno operno in baletno gledališče NOVAT, Balet HNK Zagreb, Balet Theatra Dortmund, Balet Staatsoper Hannover in Balet gledališča Teatr Wielki – Opera Narodowa Varšava.

Na jubilejnih predstavah v petek in soboto bo v naslovni vlogi nastopil Miloš Isailović, kot Smrt sam koreograf Edward Clug, ob njem pa Evgenija Koškina, Tanja Baronik, Sytze Jan Luske, Tijuana Križman Hudernik, Sergiu Moga, Tetiana Svetlična, Lucio Mautone, Asami Nakashima, Ema Perič, Mirjana Šrot, Davide Buffone, Yuya Omaki, Klavdija Stanišić, Olesja Hartmann Marin, Hristina Stoycheva, Vasilij Kuzkin, Tea Bajc, Mina Radaković, Beatrice Bartolomei, Ionut Dinita, Matteo Magalotti, Satomi Netsu, Nuša Urnaut, Tomaž Viktor Abram Golub, Aleksandar Trenevski, Maro Vranaričič, Christopher Thompson, Matteo Beeckman, Catarina de Meneses, Mircea Golescu, Ines Uroševič, Ines Petek, Metka Masten, Branka Popovici in Jan Trninič. Scenografija je delo Marka Japlja, kostume je oblikoval Leo Kulaš, za oblikovanje svetlobe pa je poskrbel Tomaž Premzl.

Slavnostne predstave ta teden niso le praznovanje okroglih jubilejev, temveč tudi poti, ki je mariborski Balet v zadnjih dveh desetletjih popeljala v sam vrh svetovne baletne umetnosti, in dokaz, da je Maribor prostor, kjer nastajajo uprizoritve, ki spreminjajo tok sodobnega baleta in s svojo univerzalno govorico povezujejo občinstva po vsem svetu. Jubilejni teden je tako poklon ustvarjalni drznosti, umetniški strasti in neukrotljivi veri, da lahko s slovenskega odra zraste zgodba, ki postane del svetovne umetniške zgodovine.

Vabljeni, da se pridružite slavju mariborskega baleta. Vabljeni tudi na ogled baleta Hrvaškega narodnega gledališča Zagreb, ki bo predstavil koreografski opus enega največjih francoskih koreografov 20. stoletja – Rolanda Petita L’Arlésienne in Carmen. Prihodnjo sredo, 29.10. ob 19.30. Naj bo ples, naj bo balet.