Ljubljana, 07.05.2018 | Daliborka Podboj

Veselo plesno-glasbeno slavje na Ljubljanskem gradu

33. Slovenski glasbeni dnevi so potekali v znamenju renesanse
Petkov koncert 13. aprila v Hribarjevi dvorani na Ljubljanskem gradu je stekel v času 33. Slovenskih glasbenih dnevov in v čast 400-letnice prvega natisa zbirke Veselo glasbeno slavje (Musicalische Ehrenfreudt 1618) zgodnjebaročnega glasbenika, skladatelja in organista, tudi izdelovalca orgel Isaaca Poscha (1591–1622/23). Pred koncertom je o glasbeniku Poschu in njegovem delu spregovorila dr. Metoda Kokole, muzikologinja znanosti, glavna in odgovorna urednica zbirke Monumenta artis musicae Sloveniae, tudi članica Znanstvenega sveta Muzikološkega inštituta Slovenije, pogovor pa vodila producentka Helena Filipčič Gardina.
...
...

Skladatelj je bil pomembna glasbena osebnost tako za Slovenijo kot Avstrijo in Nemčijo. V svoji zbirki Veselo glasbeno slavje 1618 je zaobjel več kot štirideset dvornih plesov, v času pozne renesanse in še pred Poschevim natisom so objavili okoli 100 plesnih skladb ter postavitev. Poročen je bi s Slovenko, ob njegovem priimku in izbiri slovenske neveste lahko domnevamo, da izhaja iz slovenskih korenin; ko se priimek Poš zazna pri bogati trgovski družini tistih dni. V letih od 1614 pa do 1622 so Poscha zasledili tako v Ljubljani kot v deželi Kranjski in na Koroškem, zato tudi njegova smrt ni natančno datirana, tudi sicer so podatki o njem bolj skopi.
Dr. Metoda Kokola je v svojem predavanju omenila, da Posch ni bil skladatelj, ki ustvarja glasbo za plese, zato so verjetno njegove plesne skladbe tudi tonsko bogatejše, za plesno izvedbo pa zahtevne, predvsem namenjene izurjenim plesalcem. Do prve izdaje svojega prvega natisa plesnih skladb leta 1618 jih je največ posvečal zahtevnejšim dvornim plesom, ki izhajajo iz nemških plesov (Tanzt/ples). V pozni renesansi se je tudi največ plesalo na nemške skladbe, se nizali nemški dvorni plesi, ki jih uvrščajo v nizke renesančne plese, značilnost so natančne izvedbe korakov in pozicij ter malih poskokov v štirih taktih. Ko se ples začne s korakom v desno, potem drugi korak sledi v levo in se tretji usmeri v desno, četrti takt pa je namenjen obratu v levo. Nemški plesi se širijo po evropskih dvorih, ob tem pa še dopolnjujejo z novimi različicami izvedbe, ki so dobile tudi nova poimenovanja, se tudi na novo izvajale po dvorih, tudi nemških. V Italiji so to ballete ali mali plesi (ballo/ples), tudi tadesco/nemški in allemande, ki izhajajo iz nemških plesov, prepoznavni pa v Italiji in Franciji. Posch je svojo izdajo Veselo plesno slavje 1618 pospremil še z besedo, ko posamezne plese označi kot proportio/poplese, lahkotnejše izvedbene oblike, ki se lahko izvajajo med jedjo, pitjem, kramljanjem, poznani še kot Tafelfreudt/veselje ob mizi. Leta 1621 je skladatelj izdal novo, manj obsežno zbirko svojih plesnih skladb: Musikalische Tafelfreudt 1621, kjer se že zaznava italijanski vpliv, ki v tem času osvaja dvorno plemstvo.
...
...

Najbolj priljubljen ples tega časa je bila gagliarda ali couranta, je poples, ki običajno sledi plesno zahtevni paduani (ime po mestu Padova, znan tudi kot ples pavana, pav). Pavana je imenovana po razkošnem razkazovanju ter poplesavanju pava, ko so se moški plesalci največkrat predstavljali v svojih plesnih umetelnostih, dame pa jih ob tem občudovale. Gagliarde so sčasoma postajale vse hitrejši in skokovitejši plesi, tudi vse višjih skokov; nemško poimenovanje je Spring/skok. Pozneje so bile gagliarde celo nezaželene, ob vse večjemu številu akrobatskih skokov jih niso več uvrščali med plese, predvsem pa odsvetovali mladenkam zaradi visokih dvigov nog ter zračnih vrtavk, veljale so celo za nespodobne, preveč akrobatske, dobile vzdevek hudičevi plesi. Menda je angleška kraljica Elizabeta I. za svoje razgibavanje vsako jutro zaplesala sedem gagliard. Oblačilna moda renesančnih plesnih dni sledi italijanski, španski in nemški, s poudarjanjem fizične moči pri moških ter telesnih oblin pri ženskah.
...
...

V okvirih sporeda je glasbena skupina musica cubicularis pod vodstvom in v izvedbi na violi da gamba Domena Marinčiča ter v sestavi še štirih glasbenikov in štirih viol da gamba – Christopha Prendla, Pie Pircher, Christopha Urbanetza, Cristiana Contadina – uprizorila plesne skladbe Isaaca Poscha iz njegove zbirke Musicalische Ehrenfreudt 1618: Balleta III, Tantz XV in Proprotio, Couranta III, Tantz XII in Gagliarda XII; nato še skladbe iz njegove poznejše zbirke Musikalische Tafelfreudt 1621: Paduana in Gagliarda V, Paduana in Gagliarda VI. Sledile so tudi plesne skladbe Poschevih sodobnikov: Paula Peuerla, Johannesa Thesseliusa, Cesara Negria, Johana Hermana Scheina. Za plesno izvedbo renesančnih plesov je stala skupina Cortesia, zaplesali pa Lidija Podlesnik Tomášiková (muzikologinja in umetniška vodja KUD Cortesia), Milan Tomášik (koreograf in sodobni plesalec) in gledališki igralec Blaž Šef, na renesančnem odru tokrat zgovorni sel in plesalec. Koreografijo za ta večer je postavil, tudi s skupino zaplesal gostujoči učitelj, režiser ter plesalec Lieven Baert, prepoznavni strokovnjak in umetnik s področja historičnih plesov. Lieven Baert je ustanovitelj inštituta za historične plesne prakse (HDP) v Gentu v Belgiji , tudi režiser Operetnega gledališča v Bruslju, za njim je 30-letna mednarodna profesionalno bogata plesna, koreografska in pedagoška kariera na področju starodavnih plesov. V Ljubljani je že sodeloval s svojo diplomantko Lidijo Podlesnik Tomášikovo, ko je leta 2010 gostoval v okviru Tedna družabnih plesov v organizaciji Cortesie, tudi predstavil svojo solistično variacijo na temo španskih plesov folie, in seveda navdušil s svojim nastopom.
Pri zahtevnejših glasbenih oblikah je lahko plesalec svoje plesne korake tudi improviziral v oblikah poz ter priklanjanja, da bi tako premostili manj plesno oblikovan glasbeni del. Pred 400 leti je bil ples sestavni del življenja, tudi sidral stanovsko pozicijo, ko neplesalci niso bili zaželeni na dvorih, prav tako je bil namenjen višjim družbenim slojem, ki se je s plesom ne le kratkočasil ali fizično uril, temveč si urejal misli, meditiral, se poglabljal v kompozicijo – tako glasbeno kot plesno –, skratka osebno aktiviral ter nadgrajeval svoje bogato lenobno udobje.
...
...

Pri izvajanju renesančnih plesov na dvorih je vladala hierarhija, ki jo je bilo možno zaznati tudi pri izvedbah skupine Cortdesia. Glavno besedo je imel poglavar dvora, v tej vlogi se je izkazal, bil tudi bolj bogato opremljen plesalec Baert, ki je lahko še največkrat izbiral, tudi zaplesal s svojo plemenito izbranko, partnerico. Ob njunem duetu se je večkrat znašel še mlajši plemič Tomášik, kot soplesalec terceta, tu in tam tudi v duetu z damo. Oba plemenita predstavnika pa sta se še posebno dobro ogrela v duetu moškega plesnega urjenja ter razkazovanja, medtem ko ju je njuna dama navdušujoče spremljala iz ozadja. Vloga glasnika je prinašati sporočila, torej oglaševanje, včasih mu glavar le dovoli zaplesati, tudi ga zna z elegantno gesto roke preprosto odsloviti s plesišča. Plemič Lieven se je šarmantno obračal še na gledalce ter vabil dame iz prve vrste dvorane na plesišče, ko njegove izvoljenke še ni bilo na odru. Bil je to njegov improvizirani trenutek, ki bi ga danes imenovali kot nujno sodelovanje z gledalci. Ples pri obloženi mizi je znova zaživel, ko se je par med poplesom usmeril proti mizi ter osvežil in nazdravil s kozarcem rdečega, nato še enkrat sledil ples. Tudi plemkinja Lidija je imela priložnost občudovati svojega plemiča Lievena v njegovem iskrivem plesu zahtevnih korakov ter skokov. V duetu pa sta zaplesala še zahtevno pavano, visokih dvigov, skokov, obratov ter hitrih prehodov, ko so že prepoznavne poznejše baletne forme korakov, sicer so baletne pozicije ter skoki s širših pozicij zaznani že v nemških plesih.
Občudovanja vredne so njihove plemiške drže, prefinjena uglajenost zgovornih oči in neopaznih gest, ko so med plesi trepetale koketne silnice, se iskrile skrivnosti prodornih pogledov, tudi geste s prevodom. Le koliko vznemirljivih trenutkov je ponujal ples pred 400 leti! Dejstvo je, da tako historični plesi kot klasične baletne predstave ponujajo tudi neposredni vpogled v družabno življenje tistih dni, so slikoviti vtisi, zgodbe in glasbena izročila, skratka zgodovinska sozvočja nekdanjih dni.
Ime*
Vaš komentar*:
Prepišite kodo:
captcha
Komentarji
Na špici
Katja Dance Company s predstavo Življenje je vrednota v dvorani Vatroslav Lisinski!
Pa se je zgodilo! Ekipa Katja Dance Company se je 16. maja s svojo dobrodelno multimedijsko ...
Preberi članek
Preberi članek
Maj 2018
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
The One Colour Obsession. Najintenzivnejša šminka doslej. Bodite drzne, izstopite iz množice!
Z Oriflamovo šminko bodo vaše ustnice opaznejše, zapeljivo mehke in gladke
Prihaja Tereza’s Choice!
S slovenskim podjetjem Organa smo pripravili popolnoma vegansko linijo izdelkov!
Preberi članek
Preberi članek