Ljubljana, 20.04.2015 | Daliborka Podboj

Nastja Bremec in Michal Rynia. Predstavnika novega koreografskega vala

Na odru Linhartove dvorane z akterji skupine M&N Dance Company in njihovimi Urbanimi zgodbami
Po konceptu in v koreografiji Nastje Bremec & Michala Rynie ter v dramaturgiji Klavdije Zupan je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v zaporedju dveh večerov (11. in 12. aprila) gostovala plesna predstava Urbane zgodbe, Soba z razgledom, Kravata. Nastja in Michal sta se že od lani pripravljala na svoj nov koreografski podvig. Najprej sta zasnovala Sobo z razgledom, ki je premiero uzrla v SNG Nova Gorica 3. februarja, v času, ko je žled zaledenel naše pokrajine. V mislih pa imela že nov plesni podvig, ko sta se srečala z romanom Korošice Milene Michiko Flašer: Ich nennte ihm Krawata (Klical sem ga kravata; op. p.) in se že osredotočala na novo koreografsko tematiko.
...
...

Poleti sta razpisala mednarodno avdicijo, prijavilo pa se okoli 230 kandidatov s širnega sveta, seveda nista mogla vseh povabiti na avdicijo za svoj novi projekt, ki je potekala na odru SNG Nova Gorica. Iz poslanih CD posnetkov sta izbrala tiste kandidate iz bližjih geografskih razdalj, bilo jih je 50, od njih pa izbrala tri tujce. Povabila sta Sinišo Bukinca, ki je bil včasih Nastjin plesni učitelj in sta skupaj s Fredom Lasserjem odpirala takratne naše plesne meje tudi v smeri Italije. Avtorja sta dejala, da sta izbirala plesalce za svojo novo uprizoritev glede na raznovrstnost plesnih tehnik, ki so jih predstavili, pomemben faktor pri izbiri je bila še energija, nič manj pa izraznost.
...
...

V plesno predstavo so bili po izboru vključeni: Noriko Nishidate, Martina Beraldo in Luca Ghedini, tudi plesalke, ki že sodelujejo ali celo izhajajo iz okrilja M&N Dance Company: Mara Rogelja, Lia Zuljan, Tjaša Bucik, Emili Bizjak; skupaj z Nastjo Bremec & Michalom Rynio in že omenjenim Sinišo Bukincem je zaplesal še aktualni svetovni prvak v breakdanceu Tomi Činej. Japonka Noriko Nishidate je že razpoznavna na naši sodobni plesni sceni, saj se je prijavila tudi na avdicijo Zavoda EN-Knap in bila izbrana v En-Knapovo plesno skupino EKG+. Prvič pa se je Noriko Ljubljani predstavila na mednarodnem tekmovanju mladih ustvarjalcev OPUS 1 plesna miniatura v organizaciji JSKD RS s svojim avtorskim solom HANA UTA, ki je bil na finalnem tekmovanju na odru SLG Celje junija 2012 promoviran za najboljšo miniaturo v celoti, te njene plesne miniature pa se še danes radi spominjajo v krogih mladih plesalcev in njihovih mentorjev.
...
...

Predstava Kravata je bila premierno uprizorjena 3. decembra 2014 skupaj z reprizo Soba z razgledom, deljena uprizoritev je dobila skupni naslov   Urbane zgodbe. Potem pa je sledil avtorski navdih in obe deli sta bili zajeti v homogeno celoto Urbane zgodbe, v zaokrožen odsev novodobne osamljenosti, ki pušča svoj pečat tako v intimnih stanovanjskih prostorih, kot je soba z razgledom, in izven stanovanjskih sten, v zunanjem okolju, na ulicah, parkih ali v poslovnem svetu, ki ga še vedno simbolizira statusni simbol poslovnega moškega: kravata.
...
...

Urbane zgodbe tečejo na dveh scenskih ravneh, v sobi, kjer kraljujeta dva bela sobna fotelja in so mistično osvetljena vrata, ki pač vodijo v in iz sobe, ob zadnji steni pa visi vpadljiv bel okvir. V drugem delu se razpre zunanji urbani prostor, ki ga zasedajo bele pravokotne oblike, simulacije oglatih stavb, klopi, moderne skulpture; domislice se kar nižejo ob pravokotnih scenskih oblikah, ki so uporabne tudi kot kabine ali zaboji, ki se premikajo kar po (nevidnih) vseh štirih. Na sceni se v senčnem eliptičnem snopu svetlobe osvetlijo najprej vrata, nedaleč od teh pa stoji moška podoba v črnem, čuvaj ali lakaj, tudi možni "nevidni", ki odpira ter zapira vrata, je Tomi Činej. Prvič se vrata odprejo, ko se v tišini in po tleh priplazita on in ona, Michal in Nastja, ter nemudoma zasedeta vsak svoj fotelj, tišina in nepričakovan vdor pa v sceno vneseta rahlo napetost.  Tišina ne traja dolgo, z zvoki posnete glasbe (Diaphane, Olafur Arnalds, Maya Beiser) se začne njuna zgodba v minimalizmu poigravanja zgovornih rok, ob redkih prikritih pogledih, kajti ves čas simulirata stanje dveh oseb v standardnem pogovoru in pred nevidnim (umišljenim) ekranom, s pogledi usmerjenimi tam nekam naprej. Koreografija iskreno in realistično slika nek vsakdan v vsakdanjih plesnih simulacijah, ki so  barvito zgovorne in izpisujejo odnose med mlajšo populacijo. Gibalne črtice trenutkov, osebne zgodbe ali leteče skice močno in nenehno trkajo na vrata, prodirajo skozi odprte duri, ki se za njimi tudi zapirajo, zaropotajo, in tako vrata postanejo pomemben simbol, so kot osvetljen ekran, kjer tečejo mladostne zgodbe in se vrstijo scenski utripi. Ob vhodih in izhodih zaživi tudi album podob v okvirju ob steni, ki se ga zgovorno uporabi kot scenski rekvizit, okoli katerega se vijejo in v njem obvisijo družinski portreti. Soba postane vse bolj razigrana, saj vse več oseb zapolni njen notranji prostor, koreografski tok pa se zanimivo stopnjuje, od skrivnostnega začetka magične tišine, ko raste in se utrjuje v skicirki osebnostnih stanj, vse do zaključne dobro zasnovane skupinske šov  formacije. Skupini plesalcev se sledi kot dobro uglašenemu zboru, ki zaveje optimistični zaključek in izgine skozi odprta vrata iz samotnega bivaka, iz sobe intrig in spominov proti zunanji svetlobi. In vendar obvisi v tej sobi nekaj nerazjasnjenih vprašanj. Zakaj se ona in on priplazita v sobo, ko pa vsi drugi lahko vstopajo skozi vrata, samo potrkati je bilo treba in jih moški v črnem neutrudno odpira ter zapira, in kdo je ta moška oseba, ki v teku dogodkov izgubi svoj navidezen in prvoten pomen? Zaključek s šov formacijo je sicer mladostno zabaven, vendar ne ravno v skladu s predhodno dramaturško zasnovo dogajanja v sobi. 
...
...

Po kratkem odmoru se skupina mladih znajde v novem, zunanjem okolju med razvrščenimi pravokotniki scenske arhitekture, v urbanem  poslovnem okolju, v hitricah bežnih mimohodov in srečanj. Tudi v to okolje vnaša mladostni duh nove poti, nove zgodbe, novo energijo izpisano v utripu raznovrstnih plesnih korakov in koreografskih atrakcij. Tako se sledi tenkočutno stkani sceni nje in njega, ko mu ona na silo odstrani zategnjeno kravato, ga vabi in skuša pridobiti nazaj v svoj svet občutkov, tudi zabavno insceniranemu trenutku, ko dekleta okupirajo "šarmerja"  in mu preprečijo pot do njegove izvoljenke … Svet kravat je svet moške energije, na sceni je to zaigran splet treh postavnih in gibčnih hiphoperjev,  v solističnem izbruhu breakdancerja pa osvežujoč gejzir, ki prši energijo po celem prostoru.
...
...

Koreografska zamisel, da se v predstavo vnese spoj različnih plesnih tehnik, se tokrat izkaže za domiselno in osvežujočo. Kravate niso ravno zaželen modni dodatek mladih, zato skupina ob koncu zaveje simpatično zasnovan šov v modnih suknjičih in ga stilno igrivo zaključi pod barvito kolebnico povezanih suknjičev ter v prestižnih gibalnih atrakcijah. Predstava Urbane zgodbe je smiselno oblikovana celota, ki steče v nizu zaporednih kadrov, ki presevajo čas odraščanja in iskanja lastnega prostora v ponujenem svetu odraslih, k dobri zasnovi celote pa so poleg odličnih plesalcev pripomogli tudi scenski sodelavci: Samo Oblokar - oblikovanje svetlobe, Ana Lazovski - oblikovanje maske, Vladimir Hmeljak - oblikovanje zvoka, za sceno in kostume pa M&N. Menim pa, da izbrana glasbena konstrukcija ne daje dovolj podpore razigrani in dobro osnovani koreografiji, ko celo duši uigran plesni tempo  zavoljo tonične linearnosti in brez globlje dramsko  ritmične zasnove.
... (foto: Vanja Colja, Danica Ipavec, Simon Kovačič)
... (foto: Vanja Colja, Danica Ipavec, Simon Kovačič)

Avtorja plesnega projekta, Nastja Bremec in Michal Rynia, sta nedvomno predstavnika novega koreografskega vala, ki išče in snuje nov gibalni jezik, tudi nove plesne vsebine po meri generacije novega časa, ki je predstavo tudi navdušeno sprejela. Koreografija Urbane zgodbe pa kar kliče k postavitvi novodobnega muzikala, manjkajo le še avtorska glasba, mikavnejša glasbena zasnova in seveda vabljivi songi.
Ime*
Vaš komentar*:
Prepišite kodo:
captcha
Komentarji
Na špici
Katja Dance Company s predstavo Življenje je vrednota v dvorani Vatroslav Lisinski!
Pa se je zgodilo! Ekipa Katja Dance Company se je 16. maja s svojo dobrodelno multimedijsko ...
Preberi članek
Preberi članek
Maj 2018
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
The One Colour Obsession. Najintenzivnejša šminka doslej. Bodite drzne, izstopite iz množice!
Z Oriflamovo šminko bodo vaše ustnice opaznejše, zapeljivo mehke in gladke
Prihaja Tereza’s Choice!
S slovenskim podjetjem Organa smo pripravili popolnoma vegansko linijo izdelkov!
Preberi članek
Preberi članek