Pogovor z Zalo Špindler, plesalko, koreografinjo in pedagoginjo iz Plesne delavnice Zahir iz Maribora. Izveste vse o orientalskem plesu in pa njeni ljubezni tribal fusion.
Draga Zala, lep pozdrav na Paradinem portalu in predstavi se nam. Kdo si Zala Špindler in kam si namenjena?
Zdravo, Barbara. Hvala za vabilo na pogovor. Sem Zala. Opisala bi se kot kreativno in ustvarjalno osebo, ki jo zanima raziskovanje novih poti in idej. Odkar se zavedam, se najraje izražam abstraktno – simbolno, metaforično. Lahko bi rekla, da sem od nekdaj čutila, da verbalna komunikacija ni moj primaren način izražanja, v katerem bi se počutila najbolj ‘jaz’. Ukvarjam se s plesom, skozi gib komuniciram in izražam svoje ideje, poglede, razmišljanja. Kam sem namenjena? Hm, to je vprašanje, na katerega nimam določenega odgovora. Najraje se odločam po občutku. Včasih plujem s tokom reke, včasih pa proti toku. Odvisno od situacije.
Moje oko te je opazilo na nastopu s predstavo Pripovedovalke vašega KUD Plesna delavnica Zahir lani novembra. Pa nam zaupaj kdaj pa si začela plesati orient oz. kdaj in zakaj si začela sploh plesati, kakšna je tvoja plesna pot?
Od nekdaj rada plešem. Ples vidim kot pot k sebi, vir svobode in izražanja… Moji prvi plesni začetki segajo leta nazaj. Prvič sem se začela s plesom resneje ukvarjat v osnovni šoli, ko sem s prijateljicama trenirala show dance pri Cvetani Rozman iz plesno-glasbene skupine Power Dancers. Potem sem ples začasno opustila in se posvetila drugim interesom. Kako sem odkrila orientalski ples? Prva, ki me je seznanila s tem plesom, je moja mama, mislim da je bilo v srednji šoli. Z orientalskim plesom pa sem se začela resneje ukvarjat pred šestimi leti. Pričela sem obiskovat začetni tečaj pri Kseniji Visket, v Hiši Zahir, kjer sem se dve leti učila osnov klasičnega egipčanskega bellydancea oz tradicionalni stil orientalskega plesa. Ksenija je vrhunska plesalka in odlična mentorica, ima ogromno znanja, ki ga deli s tečajnicami. Znala mi je približat to plesno formo in me izobrazila o kulturi plesa, o izvoru in pomenu orientalskega plesa v njegovem tradicionalnem prostoru in času, in tudi razumevanje plesa v našem kulturnem in družbenem okolju. Skozi ples spoznavamo pomen in moč tega starodavnega plesa – ne samo za žensko telo, pač pa tudi moč zavedanja, krepitev povezave s sabo in drugimi, občutenje in izraz energij skozi gib. Ksenija me je naučila tudi pomena močnih plesnih temeljev, poglobljenega občutenja in ozaveščanja gibov, prepleta giba z glasbo in pomena igrivosti v improvizaciji. Iskreno povedano, pa sem se s klasiko malo ‘borila’, če lahko tako rečem, haha. Čutila sem, da to ni to, da ni čisto moj izraz. Po duši sem bolj alternativka. Potem pa me je nekako ‘poklical’ fusion, v katerem sem kasneje našla svoj plesni izraz. Punce iz naše skupine, ki smo bile navdušene nad tem stilom, smo Kseniji predlagale, naj nam pokaže osnove tega stila. In potem… se je zgodila ljubezen. Poleg vaj fusiona pri Kseniji sem veliko vadila doma in raziskovala, improvizirala in se učila preko videoposnetkov na spletu in dvdjev. Pred dvema letoma sem tudi obiskovala dvojne vaje fusiona, pod vodstvom Ksenije v Zahirju in druge vaje na Centru plesa, pod vodstvom odlične in graciozne plesalke Lune Noir. Zakaj sem začela plesati? Razmišljala sem, da bi začela plesat orientalski ples, tako za sprostitev, potem pa sem se odločila, šla na vaje in od takrat sem ena izmed Zahirk.
Orientalski ples je širok pojem, kajne? Pri tebi pa gre tudi za tribal fusion stil. Ti je ta stil bolj blizu, bolj sodoben, da se z njim ukvarjaš ali so razlogi čisto drugje?
Orientalski ples v osnovi pomeni plesno zvrst, ki je nastala kot zmes različnih tradicionalnih plesov bližnjega in daljnega vzhoda. Fusion pa je sodobna zahodnjaška oblika orientalskega plesa, ki vključuje elemente drugih plesnih stilov, od hip hopa do jazza… Prav tako je tudi izbira glasbe širšega spektra. Lepoto fusiona vidim v tem, da nima striktno definiranih pravil in omogoča veliko kreativne svobode v izražanju. Definitivno mi je fusion izrazno najbolj blizu od vseh plesnih stilov. Ko plešem fusion, se počutim živo, močno.
Kako pa Maribor dojema orientalski ples glede na ponudbo mnogih stilov in plesnih šol, ki jih ponuja Maribor?
Mislim, da te ples na nek način pokliče, in temu klicu se potem odzoveš. V osnovi se toliko razlikuje od drugih plesnih zvrsti, da zagotovo že zato privabi določen krog ljudi, ki želijo spoznat mistiko orienta. Menim, da je orientalski ples v slovenskem prostoru že dokaj poznana oblika rekreacije.
Si plesalka, si koreografinja. Prva dama orienta v Mariboru Ksenija Visket pa ti je zaupala tudi poučevanje. Kako vse te tri ‘funkcije’ prepletaš, kje si najbolj ti, kaj ti pomeni biti pedagoginja?
Najbolj jaz sem kot plesalka, najraje v improvizaciji – to je pure joy (čisto veselje op.u.). To je čas, ki ga namenim sebi, za negovanje svoje energije in odmik od vsega ostalega sveta. Z velikim veseljem pa tudi pripravljam koreografije, skozi katere izražam ideje in zgodbe. Svojo vizijo prilagodim znanju skupine in potem s koreografijo in puncami nastane celostna zgodba. Ples v skupini ima posebno moč -tudi če pogledamo izvor, je orientalski ples skupinski ples. Veliko mi pomeni, da lahko delim znanje z drugimi plesalkami, predvsem, ko vidim njihovo zadovoljstvo ob tem ko osvojijo nekaj novega. Definitivno ta preplet vlog pomeni zame novo dinamiko, še posebej, ker se z večino deklet iz skupine dobro poznamo od prej in smo skupaj plesale pod Ksenijinim vodstvom, sedaj pa sem v poziciji učiteljice, kar prinese drugačno energijo v skupino. Hkrati pa se ob učenju učim načinov podajanja znanja in razlag. Marsikdaj se ob tem tudi nasmejimo. Ob tem bi se rada zahvalila Kseniji za podporo in, ker me vedno znova postavlja pred nove izzive, zaradi katerih morem stopit iz svoje cone udobja in zaradi katerih rastem plesno in tudi osebnostno…
Predvidevam, da vedno stremiš za novimi znanji. Omenila si že dve delavnici. Kako pomembno je izobraževanje?
Fusion je sodobna plesna forma, ki se sproti razvija in definira. Zato zmeraj nudi nekaj novega, in v tem je čar vsega skupaj. Od bolj modernih pristopov, potem teh, ki slonijo bolj na tradiciji ali pa čisto nekaj tretjega – zmeraj se je kaj novega za naučiti. Rada se izobražujem preko plesnih delavnic in videoposnetkov, da pridobim novo tehnično znanje, spoznavam načine plesnega izražanja, kot tudi različne načine podajanja znanja. Super so mi dinamični in poglobljeni načini učenja.
Kaj daje orientalski ples ženski? Kako se lahko Evropejka/Slovenka z njim poistoveti oz. od njega vzame tisto, kar godi njenemu telesu in duši?
Živimo v svetu, ki se vrti z vedno večjo hitrostjo. Zato je zelo pomembno, da vsak posameznik najde nek svoj balance in se zna ustavit in vzpostavi pristen stik s sabo, pa tudi z drugimi. Orientalski ples prvo kot prvo daje priložnost, da se ženska poveže sama s sabo. Da začne na drugačen način doživljati in čutiti svoje telo in skozi ples izražati sebe, svoja čustva. Lahko bi rekla, da deluje tudi terapevtsko. Odpira blokade v telesu. Hkrati ples pomeni tudi druženje, izmenjavo energij med plesalkami, veselje in smeh in nekaj najlepšega je, ko se zgodi da skupina diha kot eno. Nenazadnje pa, telesno gledano, se ob redni vadbi izboljša tudi telesna drža, mišični tonus, koncentracija, koordinacija in stabilnost. Celostno gledano, orientalski ples nudi ogromno.
Kako opraviš s tabuju, ki verjetno še vedno obstajajo v naši družbi, če le omenimo orientalski ples?
Ko govoriva glede tabujev v orientalskem plesu, ne morem mimo tega, da je še vedno premalo razumljen, mogoče tudi podcenjen. Marsikdo je še vedno mišljenja, da gre pri plesu le za tresenje bokov ali da gre za plesanje s trebuhom (po poimenovanju bellydance). To je seveda zelo posplošeno povedano. Orientalski ples je celosten, vključuje gibanje in koordinacijo celotnega telesa in če ga želiš obvladati, se je treba temu ustrezno posvetiti. Hkrati menim, da je še zmeraj tretiran z zadržki glede tega, ali je obravnavan kot umetniška forma. Mislim, da je čas, da se prizna, da je ples ki ima umetniško vsebino in kvaliteto. Je ena izmed najstarejših plesnih oblik z več plesnimi različicami in se še vedno razvija v podstile.
Nad čim so gledalci vedno fascinirani?
Tukaj ni preprostega odgovora, ker vsak posameznik gleda z drugačnimi očmi. Če izhajam iz sebe, bi rekla da me fascinira, ko skozi performans kot gledalec začutiš nekaj, kar se te dotakne, premakne, izzove k razmisleku, drugačnemu pogledu. Nekaj z dodano vrednostjo in kar si zapomniš.
Ne vem ali je ples tvoja prostočasna dejavnost ali je tudi služba? Zakaj ja in zakaj ni, kaj počneš v času, ko nisi v Zahirju na Lentu v Mariboru?
S plesom se ukvarjam v prostem času. Zaenkrat si ne predstavljam, da bi orientalski ples postal moja služba, saj je v Sloveniji težje živet izključno od plesnega ustvarjanja in poučevanja. Po izobrazbi sem oblikovalka, zaposlena pa sem kot direktorica zaposlitvenega centra. Prosti čas preživljam s fantom, družino, prijateljicami in prijatelji. Hrano za dušo zraven plesa najdem tudi v poslušanju glasbe, likovnem ustvarjanju in ob branju dobre poezije.
Kje pa vidiš svojo prihodnost tako na polju orientalskega plesa kot na osebnem področju? Zaupaj nam koliko si sploh stara oz. mlada?
Stara sem 33 let. Svojo plesno prihodnost vidim na način, da bom plesala in poučevala, dokler bom tako čutila. Sem človek, ki si rada pusti odprte možnosti za naprej, nerada se preveč omejujem. Na osebnem področju se bom še naprej ukvarjala s stvarmi, ki me veselijo in izpolnjujejo.
In zadnje vprašanje. Zakaj plesati orientalski ples?
Ker se ti na nek način odpre nova dimenzija dojemanja, razumevanja, bivanja, čutenja.
Hvala in naj bo uspešno še naprej!
Hvala, tudi vam!
