Pogovor z ‘breakerjem’ Tilnom Grašičem, ki trdo dela za uvrstitev na olimpijske igre v Parizu oziroma Los Angelesu!
Tilen, pozdravljen, in nekako so vse oči uprte vate, pa čeprav je do olimpijskih iger oziroma kvalifikacij še kar nekaj časa. Kako se pripravljaš, kašen načrt si si naredil za uvrstitev in kakšne so realne možnosti, da zastopaš Slovenijo leta 2024 v Parizu?
Če povem po resnici, za te olimpijske igre še nisem na dovolj visoki ravni. Uvrstitev nanje je definitivno moja želja, vendar cilj je zame za to obdobje previsok. Vidim se v potegovanju za uvrstitev na prihodnjih olimpijskih igrah, ki bodo v Los Angelesu. Zdaj imam še veliko dela na izpopolnjevanju svojega plesa, se pravi, da sem v ‘betlih’ brez napak, to pa pride z določanjem tega, kar hočem na odru prikazati. Za zdaj je zame, ker sem še mlad, smiselno bolj poglobljeno iskanje svojega stila in razvoj potenciala. Pritisk pri doseganju visokih rezultatov bi samo omejil moj razvoj, saj mislim, da imam časa za doseganje rezultatov še vsaj deset let. Če bi se že zdaj pahnil v popolno predanost tekmovanjem, bi mi ‘brejk’ postal le rutina, tega pa si ne želim. Vsekakor pa to ne pomeni, da mi visoke uvrstitve ne pomenijo nič, na tekmovanjih se vsakič maksimalno potrudim.
Ali sploh veš, koliko plesalcev breakinga bodo ‘sprejeli’ na olimpijske igre? Malo nas razsvetli, prosim. Bodo ženske kategorije posebej, kdo bo sploh odločal, kako bodo potekale kvalifikacije?
Kolikor je znano, bodo sprejeli 16 plesalcev obeh spolov. Uvrstitev pa bo možna s kvalifikacijskim sistemom s tekmovanja WDSF The Wold Games, kjer se uvrstijo največ trije tekmovalci iz iste države. Dva bosta uvrščena s svetovnega prvenstva (1. in 2. mesto), eden iz gostujoče države, deset s kontinentalnih prvenstev in trije iz WDSF rank lestvice. Seveda se lahko to v prihodnje spremeni.
Kdo pa so tvoji največji konkurenti in kaj bo botrovalo usodni odločitvi, ali boš kandidat ali ne?
Moji največji konkurenti trenutno so skoraj vsi, ki tekmujejo v moji kategoriji na mednarodnih tekmovanjih, se pravi na evropskih in svetovnih prvenstvih s strani WDSF. Sem eden od mlajših, tako da se je težko boriti proti bolj izkušenim. Moram doseči še preboj med top 32, na katerega upam letos.
Bodo obvezni nekateri elementi, ki jih boš moral izvesti, kateri so to, kako sploh pripraviti en takšen odličen performans za prestop med izbrance?
Elementi gotovo niso obvezni, saj se ocenjuje cel izhod, v katerega je vključenih veliko kriterijev ocenjevanja, težavnost elementov je le ena od teh. Seveda pa težavnost ob izpolnjevanju drugih kriterijev pretehta. Moja formula za odličen nastop je takšna, da vključuje gibe, ki jih ponotranjam, se pravi, da se z njimi lahko izražam, ter ima zadostno težavnost, originalnost, jo lahko izvedem na različne načine z glasbo in da se pri plesu le-te počutim samozavestno. Seveda pa je pri sestavljanju takih nastopov ogromno možnosti in je potrebno malo genija.
Kako pa si preživel ti dve leti, ki nam jo je krojila korona in vsi ukrepi povezani z njo? Udeležil si se kar nekaj tekem tudi na mednarodnem polju, kajne?
Leti sem preživel, kot se je dalo običajno, nekako sem pozabil, kako je bilo pred korono, kajti kljub temu sem veliko potoval. Ogromno sem treniral sam, kar mi je dalo več discipline in notranje motivacije. V prvem letu je bilo kar nekaj tekmovanj izvedenih online, način mi ni bil všeč, saj sem moral za vsak posnetek poskušati isto rundo na isto glasbo najmanj pol ure, da sem prišel do tega, da mi je bil izhod všeč. Iskalo se je res samo perfekcijo, ni bilo več spontanega ter množice ljudi, ki te spodbuja, ali DJ-a, ki bi naredil glasbo živo. Drugo leto se je vse začelo sproščati, tako so bila tekmovanja organizirana tudi v tujini. Udeležil sem se jih na Portugalskem, Slovaškem, Hrvaškem, Madžarskem, v Švici, Srbiji, Avstriji in Rusiji. Na Portugalskem sem lani preživel en mesec, kjer sem treniral s slavno skupino Momentum Crew.
Menda je bilo svetovno prvenstvo lani decembra v Parizu zelo slabo organizirano. Kaj je šlo narobe?
Organizacija je bila res nenavadna, kvalifikacijski del je potekal v avli Pariškega teatra brez prostora za gledalce in zelo malo prostora za plesalce, ko sem vstopil tja, sem si mislil: “O, hudo, katera ogrevalna dvorana!” No, potem je bilo vse videti malo drugače. Vsi so se gnetli in avla je bila razdeljena na dve coni zaradi covida, tako je bilo še manj prostora. Svoj nastop sem skoraj zamudil, komaj sem se prerinil do plesišča. Šele finale top 8 se je dogajal na glavnem odru teatra. Finale in prireditev sta bila preveč formalna, brez pravega hip-hop vzdušja in z vmesnimi nastopi, ki so bili popolnoma nepotrebni in tematsko zgrešeni (standard, latin).
Čaka te verjetno sodelovanje na velikem dogodku, ki ga pripravlja tvoj ‘profesor’ in pedagog Samo Polutak Kos skupaj z Nejcem Osovnikarjem junija v Ljubljani Get together. Kako boš sodeloval zraven?
Sodelujem pri promociji dogodka, hkrati pa se bom udeležil Formless multiverse betla, ki bo v sklopu Get together festivala, tekmovanje bo potekalo 2na2.
In potem državno prvenstvo. Na kaj ciljaš letos? Lani te je premagal Bor Rehak Friš, če se ne motim, ne najdem rezultatov na spletni strani Plesne zveze, žal.
Letos ciljam tako kot vedno na vrh. Zadostoval bi mi tudi finale, ki ga potrebujem za uvrstitev na WDSF svetovno prvenstvo.
In kakšni so načrti še do konca leta? Kaj doseči, na čem delati najbolj?
Do zdaj imam načrte zgolj za poletje. Ker je to moje prvo leto na fakulteti za šport, se bom moral bolj osredotočiti na študij oziroma dvojno kariero. Vmes pa bom, kot bo le mogoče, hodil na tekmovanja v tujino. Zdaj imam v načrtu julija slovenski Break the floor, evropska prvenstva, avgusta slovaški Outbreak Europe in septembra portugalski Algori world battle, za preostala tekmovanja pa bom še videl, kako bo. Kot sem že prej omenil, je moj cilj doseči preboje med top ‘brejkerje’ na tovrstnih dogodkih in pustiti svoj odtis ter graditi na svojem imenu.
Hvala in želim ti vse dobro!
