Spoznajte Nino in Andreja, ki plešeta v kategoriji seniorji 1 in sta pred kratkim dosegla uspeh v Rotterdamu z odličnim šestim mestom na svetu v latinu.
Nina in Andrej, pozdravljena na Paradinem portalu. In seveda čestitke za odlično uvrstitev na 6. mesto na svetovnem prvenstvu v latinu v kategoriji seniorji I. Kako doživljata ta uspeh in kaj vse sta delala, da sta ga dosegla?
Nina & Andrej: Hvala za čestitke. Za naju je to pomemben uspeh in potrditev. Občutki so izjemni. Načrti in cilji so se sicer začeli oblikovati že lani, ko je bilo svetovno prvenstvo razpisano, nato prestavljeno, spremenjeno v evropsko prvenstvo in nazadnje žal odpovedano zaradi pandemije covid-19. To leto pa sva verjela, da bo izpeljano, tako da sva že nekaj mesecev prej trenirala z jasnim fokusom in ciljem. Treningom sva posvetila ves svoj prosti čas, celo poletni dopust. Imela sva tudi natančen načrt treningov, da sva kar najbolje izkoristila zadnjih nekaj mesecev pred tekmo. Mogoče pa je najbolj vplivalo tudi to, da sva začela verjeti vase.
Pa razložimo za uvod, kako sta sploh prišla do kategorije seniorji 1. Do lani sta bila še aktivna tekmovalca v članski kategoriji, letos pa že državna prvaka med seniorji. Kakšna je bila vajina plesna pot? Zakaj sta začela plesati in zakaj latin?
Andrej: V bistvu sva v okviru WDSF organizacije v kategoriji senior 1 že od leta 2018, tako da že kar nekaj časa na mednarodnih tekmah pleševa v obeh kategorijah – člani in seniorji 1, kjer imava običajno dobre rezultate. Slovenska plesna zveza ima malenkost drugačna pravila, tako da sva po naših nacionalnih pravilih šele letos prešla v kategorijo senior 1 in tudi lahko tekmovala v tej kategoriji na državnem prvenstvu. Moji plesni začetki pa segajo na konec mojega študija in po študentskem stažu, le da takrat nisem imel nobenih tekmovalnih ambicij, prav tako ne zavedanja o plesnih tekmah. Tako sem začel z družabnimi plesi za zabavo, kot popoln laik. Moj prvi plesni učitelj je poznal tekmovalno plesno sceno in nas vzpodbujal, naj poskusimo s tekmovanjem. Sprva sicer nisem bil preveč navdušen nad to zamislijo, a ker sem se vse življenje ukvarjal z različnimi športi, mi tekmovanja niso bila tuja. Tako smo se le odločili, da poskusimo … in moja prva tekma je bila leta 2008 v Banja Luki. Ko sem spoznal Nino, so se treningi konkretno povečali po intenzivnosti in frekvenci. Začela sva redno trenirati in tekmovati. Preprosto sva in še danes velik del najine volje, energije in denarja posvečava plesu. Nekaj časa sva plesala in trenirala tudi standardne plese, a nisva imela toliko volje in želje kot pri latinu, tako da sva se odločila, da se raje posvetiva samo latinu. V tistem obdobju sva morala tudi malo paziti na to, kaj si lahko privoščiva in česa ne, ples pa je lahko kar draga aktivnost, še posebej če plešeš in tekmuješ latin in standard …
Nina: Tudi jaz sem začela z družabnimi plesi, in sicer v plesni šoli Urška v Kranju. Ker sem si po določenem času zaželela več, sem na začetku študentskih let prestopila k športnim plesalcem. Treninge je vodila Tatjana, tako da je bila moja prva trenerka in to tudi ostala. Seveda z vmesnimi pavzami, saj je bila takrat tudi sama aktivna tekmovalka. Moj prvi plesalec je nato začel trenirati flamenko, jaz pa sem plesno pot nadaljevala z Andrejem.
Ponavadi plešejo v seniorskih kategorijah zakonci in tudi vidva potrjujeta to pravilo. Bila sta zakonca tudi med člani, kajne? Kako se znajdeta mož in žena na plesišču, kako na treningu in kako doma, se ta stanja dopolnjujejo, znata ločiti, kdaj sta samo plesalca in kdaj zakonca?
Nina & Andrej: Res je, sva tako zakonski kot plesni par. Ples je zelo vpleten v najino življenje, tako da je ločevanje plesa od zasebnega življenja skoraj nemogoče. Včasih nama to predstavlja dodatno prednost, včasih pa dodaten izziv, verjetno se vlogi bolj dopolnjujeta, kot pa izključujeta. Tako ples kot zakonsko življenje sta namreč odlični priložnosti, da se učiva o sebi in drug o drugem.
Sta člana Diamanta, torej trenirata pod budnim očesom Tatjane Lahvinovič Galčun, njenega moža in Zorana Plohla. Kdo so še vajini trenerji in kako sploh potekajo vajini treningi, saj predvidevam, da sta zdaj malo prilagodila treninge glede na kategorijo, v kateri tekmujeta? Me kar popravita, če temu ni tako?
Nina & Andrej: V Diamantu imamo večkrat letno organizirane priprave, kjer imava priložnost delati tudi s številnimi odličnimi tujimi trenerji. To se nama zdi zelo pomembno, saj tako dobiva različne poglede na svoj ples in različne informacije, nasvete. Odkar sva prestopila v seniorsko kategorijo, so se nama treningi res spremenili, trenirava namreč veliko več! Konkurenca je v zadnjih letih postala zelo močna, saj vsako leto iz članske kategorije prestopijo številni uspešni pari.
Kaj vse poleg treniranja korakov in koreografije še počneta za fizično in psihično pripravo?
Nina & Andrej: Poleg plesnih treningov trenirava še v fitnesu pod budnim očesom trenerjev Domna Kocjana in Nika Mahniča. Najini treningi vedno vključujejo tudi raztezanje in vaje za stopala in gležnje. Za psihično pripravo večinoma poskrbita Tatjana in Zoran, ker imata na tem področju največ izkušenj, saj sta se s podobnimi izzivi srečevala tudi sama. Včasih si na to temo prebereva tudi kakšno knjigo.
Obvezno vprašanje vam športnim plesalcem. Kateri ples lahko zaplešeta ob katerikoli priložnosti ne glede na uro in kraj? In seveda zakaj?
Nina & Andrej: Verjetno čačača ali rumba, ker ju lahko odpleševa tudi v manjšem prostoru, tako da ju vedno izkoristiva za nastope in na zabavah.
Zadnje leto dni tudi vam športnim plesalcem ni bilo prizaneseno z omejitvami in odpovedmi tekmovanj. Kako doživljata tale izpad ne samo prvenstev, ampak predvidevam tudi treningov in kakšnega mednarodnega turnirja?
Nina & Andrej: K sreči smo športni plesalci imeli možnost samostojnih treningov tudi v obdobju korone, le malo več usklajevanja je bilo potrebnega. Tako da s treningi nisva nikoli prekinila in sva ta čas dobro izkoristila za delo na stvareh, za katere si drugače ne bi vzela časa. Je pa res, da so številne tekme odpadle, zaradi česar nama je bilo včasih težje vzdrževati motivacijo.
Svetovno prvenstvo sta za letos ‘oddelala’, kaj vaju še čaka? Kakšni načrti so za letos in kaj od tega bosta lahko približno uresničila?
Nina & Andrej: Žal se epidemiološka situacija tako v Sloveniji kot v svetu spet slabša in številne tekme odpadajo. Najin cilj se je seveda še naprej udeležiti čim več tekmovanj. Predvsem pa bova nadaljevala s treningi in čim bolj izkoristila čas, ne glede na situacijo. Na koncu je pomembno, da uživaš v tem, čemur posvečaš svoj čas.
Je za vaju rezultat, ki ga dosežeta na tekmovanju, pomemben faktor, pomembna motivacija za nadaljnje delo? Kaj vaju najbolj motivira?
Nina & Andrej: Rezultat na tekmi je seveda eden od pomembnih faktorjev, ki vpliva na motivacijo. Vendar verjameva, da samo rezultat ni dovolj. Vsak plesalec na svoji poti doživlja tako vzpone kot padce. Nama je tako najpomembneje, da iz tekme v tekmo napredujeva in presegava sama sebe. Predvsem pa da dava od sebe največ, kar lahko, in da sva na koncu zadovoljna s svojim plesom.
Zakaj naj človek sploh pleše in zakaj plešeta vidva?
Nina & Andrej: Ples je super kombinacija gibanja, treninga koordinacije, krepitve spomina, sproščanja in druženja. Midva sva se plesu predala z vsem srcem in dušo, ker naju izpolnjuje, nama omogoča, da vsak dan rasteva in se izboljšujeva. Poleg tega nama omogoča, da se izražava, in upava, da nama delček tega uspe prenesti tudi na gledalce.
Se spomnita, kdaj sta bila najsrečnejša na plesnem parketu in zakaj?
Nina & Andrej: Najsrečnejša sva bila ravno na letošnjem svetovnem prvenstvu, ker sva bila odlično pripravljena, najbolje do zdaj. Bila je odlična atmosfera, v polfinalu in finalu z živo glasbo, midva pa sva iz runde v rundo bolj uživala.
Nina, ali je tvoja izbira plesnih oblek načrtovana, veš, kaj si želiš, se zavedaš ,kako pomembna je obleka na plesišču?
Nina: Zavedam se, da je videz na plesišču zelo pomemben. Glede ‘stajlinga’ za tekmovanja se vedno dogovarjam s trenerji, tako da sem se tudi glede oblek posvetovala s Tatjano. Za svetovno prvenstvo sem se odločila za obleko Aline Vakhner, finale pa sem odplesala v obleki Abrahama Martineza.
Ne vem, kaj sta po poklicu, če imata družino, pa nam zaupajta še te podatke in seveda kako vajini kolegi in družina gledajo na vajino plesno udejstvovanje?
Nina: Po izobrazbi sem farmacevtka, zaposlena v farmacevtskem podjetju kot strokovnjakinja za medicinska vprašanja. Družina me v plesu podpira, še najbolj pa moja sestrica, ki je celotno svetovno prvenstvo spremljala preko ‘live streama’, in to s svojim en teden starim novorojenčkom. Sicer pa je tudi sama ‘bivša’ plesalka tribal bizarre.
Andrej: Po poklicu sem programer v večjem podjetju, kjer je moje plesno udejstvovanje malo nenavadno, a do zdaj so se že vsi moji sodelavci in kolegi navadili in se veselijo občasnih rezultatov in zgodbic z raznih tekem.
Kaj počneta, kadar ne plešeta? Čemu namenjata proste trenutke?
Nina & Andrej: Prosti čas večinoma namenjava plesu. Kombinirati ples in službo je že tako kar velik izziv. Že za občasne obiske družine in druženje s prijatelji si morava poseči v čas, namenjen treningu (smeh).
Naštejta tri stvari, ki so vedno z vama na treningu, na tekmovanju ali v življenju. Brez česa ne gresta nikamor?
Nina: Voda, čevlji, glasba.
Andrej: Mobitel, poročni prstan, hm … to je to.
Kaj vama je v življenju res pomembno?
Nina: Pomembna mi je iskrenost, tako v odnosih kot v aktivnostih, ki jih počnem. Stvari, ki se jih lotim, jih delam z vsem srcem in jim posvetim ves svoj čas in energijo. Želim jih narediti po svojih najboljših močeh.
Andrej: Pomembni so mi odnosi in vezi s svojimi najbližjimi. Brez podpore in vzpodbude družine in super prijateljev verjetno danes ne bi imel priložnosti, da se lahko aktivno ukvarjam s plesom.
Plesati pa je?
Nina & Andrej: Najina strast in način življenja.
Hvala za odgovore in upam, da se vidimo na prihodnjem državnem prvenstvu!
Nina & Andrej: Se vidimo!
