Dragi Jan, pozdravljen na mojem plesnem portalu. Za tabo so počitnice, kako si jih preživel.
Lep pozdrav. Letošnje počitnice so bile zelo ‘na chill’, večino časa sem preživel doma, v družbi prijateljev.
No, nekateri te poznajo, nekateri pa bodo o tebi brali prvič. Predstavi se nam, prosim, v nekaj stavkih. Kdo si in kam si namenjen, Jan Tapiwa Chapo?
Sem Jan, prihajam iz Slovenske Bistrice, star sem 18 let. Zadnja štiri leta se intenzivno ukvarjam s plesom, prav tako pa obiskujem 3. letnik Srednje šole za oblikovanje Maribor.
Že tvoj videz ‘pade v oči’, verjetno pa se dodatno vsak odzove na tvoj priimek – ali sta to dva priimka oziroma dve imeni? Od kod izvirata in kaj pomenita? Nam pojasniš svoje korenine?
Ha. Torej imam dve imeni Jan in Tapiwa, priimek pa je Chapo. Ime Tapiwa sem dobil po očetu, ki prihaja iz Afrike, natančneje iz Zimbabveja – iz glavnega mesta, ki se imenuje Harare. Tapiwa v prevodu pomeni darilo ali dar. Chapo pa odločnost.
Kako si padel v ples?
Za tem stoji zabavna zgodbica. S plesom sem se prvič srečal v vrtcu, kjer smo si ogledali plesno predstavo baletne šole Slovenska Bistrica. To je bila prva želja po plesu, ki pa je hitro zamrla, saj sem bil majhen in me je zanimalo veliko stvari. Želja po plesu pa se je znova vrnila nekaj mescev pozneje, ko je v vrtec prišla baletna pedagoginja Matea Brečko, ki nam je z dvema plesalkama predstavila osnove baleta. Priznam, da sem z vpisom nato dolgo odlašal, a ko sem se konec 3. razreda osnovne šole le vpisal v 1. razred osnovne baletne šole, sem ostal in dokončal baletno osnovno šolo.
Si član Galerije plesa v Mariboru. Zakaj ravno ta in ne katera druga plesna šola?
Do Galerije plesa sem prišel po naključju in po zaslugi Astrid Von Ussar, ki mi je na poletnem intenzivnem baletnem tednu predlagala, naj poskusim moderni ples, ter mi zraven predlagala, naj poizkusim pri Galeriji plesa. V druge plesne šole niti nisem šel, ker se pri Galerij dobro počutim in sem se dobro ujel s preostalimi plesalkami in učiteljicami.
Sta Mojca Ussar in Andreja Šraj tvoji plesni vodnici? Malo nam opiši, kaj v Galeriji plesa sploh počneš?
Tako je. Andreja Šraj in Mojca Ussar sta pedagoginji, ki jima ni para, razumevajoči, odločni, kot plesalcu mi pomagata odkriti, kaj sem sposoben, in prekoračiti tisto, česar ne znam. Na Galeriji plesa se v veliki večini poučuje modern oziroma mešanica vsega: modern/ contemporary/balet.
Na letošnjem festival Dance Star ESDU sta s plesno kolegico Tjašo Hameršak odlično zastopala Galerijo plesa in nastopila tudi v Gala programu. Kaj ti je pomenilo to tekmovanje, katero nagrado sta pobrala, prosim, spomni nas. Zakaj sploh tekmovati v plesu?
To tekmovanje oziroma celotna sezona je bila v dveh besedah naporno zabavna. Tako je, s Tjašo Hameršak sva dosegla vse, kar je na takem tekmovanju možno doseči. Bila sva nominirana za Gala Night, kar pomeni, da sva bila izbrana kot ena od 20 najboljših točk iz vseh plesnih kategorij in vseh plesnih kvalifikacij. Nato sva bila izbrana za promo Dance star plesni video, ki sta ga koreografirala Zoltan Wolfz Katona in Marty Kudelka. Prav tako sva postala svetovna prvaka v A-kategoriji contemporary/modern, kategorija duo/trio/kvartet – seniorji. Zakaj tekmovati v plesu; osebno so mi tekmoavnja prirasla k srcu – ne zaradi priznanj, pokalov ali uspeha, ampak zaradi ljudi, plesa, prijateljstev, osupljivo je, koliko mladih, talentiranih plesalk in plesalcev iz različnih plesnih žanrov se zbere na enem kraju.
Boš nadaljeval šolanje na kateri od plesnih akademij ali te vleče kam drugam? Kam si želiš odplesati, kakšni so cilji?
Za zdaj še nimam nekih velikih strogo določenih ciljev, zelo rad bi šel v Rotterdam poskusit Kodart. Prav tako me veselijo potovanja, kar je eden od mnogih ciljev. Drugače pa še iščem svojo pot.
Kot lahko razberem, živiš v Slovenski Bistrici. Je vožnja na treninge v Maribor komplicirana, naporna ali si za ples pripravljen narediti veliko?
Med šolskim letom sem večino časa v Mariboru, saj je tako lažje opravljati šolske in obšolske dejavnosti. Za treninge nedvomno porabim večino svojega prostega časa, tako da, ja, za ples sem pripravljen narediti marsikaj.
Kako ti doživljaš sodobni ali pa napiševa moderni ples?
Moderni ples je nekaj, kar po mojem mnenju lahko pleše vsak. Vsekakor je preprosteje, če imaš neko predznanje, ki pa ni nujno potrebno. Ples nasploh je izjemno izrazno sredstvo, iz lastne izkušnje lahko povem, da so se mi nekatere stvari sprva zdele smešne, ker jih prej pri klasičnem baletu še nikoli nisem videl oziroma počel, a ko enkrat ‘padeš’ v ritem in začneš raziskovati, česa si sposoben in koliko sebe lahko daš v ples, ti popolnoma priraste k srcu.
Kakšen je tvoj pogled na slovensko plesno sceno? Jo spremljaš?
Slovenske plesne scene ne spremljam toliko, zato težko kaj rečem.
Zakaj je ples ‘fajn’ in kaj je tisto kar ni niti malo ‘fajn‘?
Če se lahko pošalim, je ples ‘fajn‘, ko ti stvari ne gredo in jih moreš ponoviti 15-krat, da ti šestnajstič uspe, in ‘ne fajn’, ko je konec treninga.
Kaj počneš, kadar ne plešeš? Čemu namenjaš proste trenutke?
Proste trenutke namenim prijateljem, rad se vozim z ‘longbordom’, prav tako pa rad rišem in slikam.
Nam zaupaš tri, štiri predmete, brez katerih ne greš nikamor?
Telefon, svinčnik in denarnica.
Po čem si prepoznaven? Ob čem vsi rečejo, ja, to je pa naš Jan? Ti pride na misel kaj takega?
Najverjetneje po tem, da zamujam, da se pritožujem in da imam več sreče kot pameti.
Imaš kakšen moto ali misel, ki te vodi skozi življenje?
"Don’t worry, be happy." (Ne skrbi, bodi srečen, op. p.)
In kaj bo fokus prihajajoče sezone?
Fokus prihajajoče sezone bo nedvomno poglobiti/nadgraditi lani pridobljeno znanje, se udeležiti kakšnega tekmovanja in uživati v plesu.
Kaj ti pomeni plesati?
Svobodo, pravzaprav – ‘beyond freedom’ (več kot svoboda, op. p.).
