Draga Janja, zelo sem vesela, da si se oglasila in bova lahko bralcem in bralkam povedali, kam te je odnesla baletna pot po končanem Konservatoriju za glasbo in balet Maribor. Če me spomin ne vara, si bila gostja v oddaji Parada plesa kot ena od zmagovalk baletnega tekmovanja mladih slovenskih plesalcev 2009, nato pa sem izgubila sled za tabo. Kaj se je dogajalo od takrat?
Pozdravljena, hvala za topel sprejem. Plesna pot me je po zmagi baletnega tekmovanja mladih slovenskih plesalcev leta 2009 ponesla v tujino, Prago, kjer sem svoje plesno znanje dodatno izpopolnjevala na seminarjih s številnimi priznanimi učitelji in plesalci različnih plesnih zvrsti. Leta 2009 sem s Konservatorijem nastopila tudi na mednarodnem tekmovanju European Open Dance Contest in osvojila prvo mesto v skupini klasičnega baleta v variaciji Paquite. Leto pozneje sem nastopila v sodobni (Erratic variation) in klasični karakterni (Esmeralda variation) koreografiji na ’svetovnem’ tekmovanju World Dance Masters in prav tako priplesala na prvo stopničko v obeh plesnih kategorijah. Strokovna žirija mi je leta 2010 podelila tudi naziv World Dance Masters Best Female Talent (2010), katerega niti najmanj nisem pričakovala. Bila sem počaščena. Takrat bi pa moje telo potrebovalo počitek, bližali so se poletni mesci in s Konservatorijem smo se odpravili še na zadnje mednarodno tekmovanje, ki mi je spremenilo pot plesnega udejstvovanja. V Zagrebu sem leta 2010 na Mednarodnem tekmovanje Mia Čorak Slavenska na odru (HRK) čustveno nastopila s poškodovanimi stopali in predala bistvo telesne izraznosti v kreacijah klasičnih, karakternih telesnih gibov ter se dotaknila občinstva in plesnih strokovnjakov. Prejela sem nagrado za umetniški vtis tekmovanja, ki mi še danes predstavlja prav to, na kar so letele in letijo vse besede in pohvale, ki sem jih ob prav zares vsakem končanem plesnem udejstvovanju deležna. Zaradi poškodbe stopal sem tako zadnje leto kot dijakinja imela kar malce spremenjen ritem izobraževanja in privatnega zdravljenja. Posloviti bi se morala od skokov, špic in bližala se je matura. Odreči sem se morala plesnemu sodelovanju s (HRK) Hrvaškim narodnim gledališčem in identiteta klasične baletne plesalke se je začela postopoma rušiti. Statirala sem v predstavah Giselle v SNG Maribor in veliko bolj odprla skrinjico sodobnega in karakternega plesnega izražanja ter čutenja lastnega telesa in energetske izraznosti v gibu. S sodobno plesno koreografijo sem nastopila na prireditvah, kot je 20. obletnica državnosti v Bruseljskem parlamentu, in bila vključena v druge kulturne in umetniške prireditve Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Glavni predmet balet sem na maturi opravila z odliko, vendar pot do tega je bila trnova, sanacija poškodbe stopal pa kljub strokovnjakom − od Lenarta do Kozine − žal neuspešna. Plesne poti pa še zdaleč ni bilo konec.
Kot vidim, si se osredotočila na pedagogiko. Kaj je botrovalo tej odločitvi, saj smo nekako vsi navajeni, da so ambicije plesalcev, ki končajo baletno šolo, usmerjene na odre, nastope, angažmaje?
Splet okoliščin fizičnih in telesnih preobremenitev telesa me je vrgel v pedagoško predajanje znanja skozi plesne urice otrokom, mladini in odraslim. Zaljubila sem se v vlogo plesnega pedagoga, kar me navdihuje in osrečuje še danes vsak dan. Kot pedagoginja se s svojim nekoliko drugačnim načinom predajanja plesnega znanja in vsebinsko zasnovo vživljam v plesalce skozi ples in gibanje ter čutno vzpodbudim razumevanje plesnih izkušenj v polni meri radosti in radovednosti po prijetnih plesnih, gibalnih zmožnostih in sposobnostih njihovih ustvarjalnih teles in energije. Začetki segajo v leto 2011, ko mi je bila prvič zaupana vloga plesnega pedagoga v Galeriji plesa Mojce Ussar. V svetu poučevanja sem takrat začutila svoje poslanstvo. Zato odločitev za širok študij pedagogike, andragogike in sociologije. V času študija v Ljubljani sem plesno znanje predajala v Baletni šoli Tamare Divjak (Celje) na Baletni akademiji Antona Bogova (Maribor) ter sodelovala s plesnimi športnimi dejavnostmi po osnovnih šolah in vrtcih v Mariboru in okolici. Tukaj sem začutila ustvarjalno žilico, ki me vodi na plesni poti izobraževanja in predajanja znanja plesalcem vseh starostnih obdobij.
Končala pa si tudi filozofsko fakulteto smer pedagogika, andragogika, sociologija. Hm, tudi to je dokaj nenavadno, se strinjaš? Čemu ta študij in zakaj ne študij plesa/baleta?
Tako je, sem profesorica pedagogike, andragogike in diplomirana sociologinja. Študijske smeri so me usmerjale pri načrtovanju kreativnosti, učinkovitosti in kakovosti ustvarjanja in predajanja kakovostnih gibalno-umetniških korakov plesalcem. Začutila sem pot do kulturnega uspeha v vzgoji in izobraževanju. Z diplomsko nalogo sem teoretično in praktično raziskala človeško telo v novodobni duhovnosti, v praksah petih ritmov Gabrielle Roth in joge. Študij pedagogike sem nadaljevala v Mariboru na filozofski fakulteti, saj me je pri poučevanju otrok, mladine in odraslih nenehno teoretično vodil, podučil in didaktično usmerjal v praktičnem izvajanju gibalno-umetniških aktivnosti in raznolikih plesnih zvrsti. Podiplomski študij zdaj zaključujem in proučujem teoretične didaktične osnove in poglede didaktičnih teorij na vzgojno-izobraževalni proces gibalno-umetniške dejavnosti, ki jo razvijam. V aktivnostih s sproščenim prostim gibanjem po waldorfskih načelih v svobodni sanjski svet ritmov telesa želim s kakovostno izbranimi vodenimi plesnimi vsebinami prebuditi plesalčevo mentalno, moralno plesno izraznost in domišljijo tukaj in zdaj ter nezavedno prepojiti čustvovanje in imaginacijo v preseganju čutov skozi plesne korake. Ker plesni in gibalni razvoj ni pri vseh enak, ritme gibov in plesne zvrsti z vidika gracioznosti, lahkotnosti in ritmičnosti v razumevanju plesalca kot trojnega bitja glave, srca in udov v učnem načrtu gibalno-umetniške dejavnosti zasnujem v skladu s telesno zrelostjo za namene lažje samouresničitve v telesu, duši in lepoti stvaritve umetniškega dela. Intelektualne izkušnje, razvoj domišljije in kreativnosti v interakciji z naravo, letnimi časi in vrednotenjem kulture okolja popestrim v plesu z ritmičnimi, plesnimi didaktičnimi materiali, ki z vidika Montessori vzgojnih načel in humanističnih usmeritev celovitega telesnega in duševnega razvoja zaznamuje koncentracijo, pozornost in predanost plesalcev v smiselno celoto individualne ali skupinske plesno-gibalne aktivnosti. S celotnim spektrom lastnega pedagoškega udejstvovanja in razumevanje potreb ciljnega občinstva sem z vidika vzgojnih in izobraževalnih smernic v plesno-gibalne urice doprinesla duhovno in estetsko razpoloženje in motivacijo za gibalno-plesno umetnostno znanje. V aktivnostih z nekoliko drugačnim pristopom poučevanja, kakor smo ga navajeni v tradicionalnih plesnih izobraževanjih na slovenskih tleh, čustveno, intelektualno in umetniško razvijam in krepim plesalce in njihovo telesno srečo v skladu z zmožnostmi in telesnimi sposobnostmi.
Je iz vseh teh razlogov nastala tvoja baletna šola Zvezdica plesalka?
Prav imaš. Vzgojno-izobraževalni proces gibalno-umetniške dejavnosti, ki ga razvijam, izvajam in gradim vsa ta leta svojega poučevanja, je srce Plesne šole Zvezdica plesalka. S septembrom 2018 sem tako narisala svoj logo, začrtala učni načrt in programe ter se podala na plesno pot, po kateri mi sledi vedno več zadovoljnih in srečnih plesalcev vseh starostnih obdobij. S kakovostnimi plesnimi, gibalnimi in ritmičnimi vsebinskimi zasnovami krepim in sproščam telo in duha. Plesalci tako v aktivnosti kot arhitekti klešejo svojo telesno obliko, bivajo v barvi, se izražajo z ritmičnimi materiali in v toku ritma rajalnih in gibalnih iger zavedno ali nezavedno umetniško ustvarjajo prvine izraznih, sodobnih, karakternih in klasičnih plesnih zvrsti. Gibalno-umetniške aktivnosti sem prepletla z utrjenimi vzorci gibnega uživanja, s čimer sem sledila esenci etničnega karakternega (ljudskega) plesa Pie in Pina Mlakarja in ga razvejala v klasične baletne estetske objektivizacije z dodatno funkcijo pripovednosti plesne in ritmične umetnosti. Za lažje usvojena spoznanja čutne narave v gibu in bistva gibalnega življenja plesalca veliko pozornosti namenjam čutenju telesa in sprostitvenim vajam, ki človekove višje telesne lastnosti zrcalijo v plesni prostor na miren, kakovosten, spreten, skladen način srca in uma. Temeljna prvina opazovanja samokontrole, ravnotežja in zbranosti vseh v aktivnostih gradi gibalno in umetnostno kulturo plesne šole in ponazarja motorični čut plesalcev v vseh gibalnih in plesnih zvrsteh.
Pogled na razpored je osupljiv. Pravzaprav si potujoča baletna šola, če se pošalim. Kje vse učiš, predvsem me zanima, kaj in kako učiš?
Iskrena hvala! Pravzaprav sem res potujoča učiteljica. To je nekako posebnost šole, saj stremim k sodelovanju z osnovnimi šolami in vrtci neposredno v vzgojno-izobraževalnem prostoru učencev. Kot dodatna interesna šolska dejavnost − otroke, mladino in odrasle kulturno oblikujem v kakovostnih učno zasnovanih programih gibalno-umetniške dejavnosti Plesne šole Zvezdica plesalka − za predšolske, šolske otroke, kot tudi programu za mladino in odrasle. Za menoj je kratkih in sladkih šest mesecev delovanja šole, v kateri poučujem vsebine klasičnega, karakternega, sodobnega in izraznega plesa ob raznolikih naravnih in ritmičnih materialih po že kar nekaj zadovoljnih osnovnih šolah in vrtcih v Mariboru, na Ptuju in okolici. Plesalce v ritmu narave vodim v sprostitev in čutenje telesa ter iskanje kreativnih plesnih ustvarjalnih poti v skladu z zdravim, harmoničnim, estetskim razvojem, polnim rajalnih iger in raznolikih plesnih zvrsti. Posebnost plesne šole je tudi v tem, da z ritmom narave vsak mesec v plesnih uricah ustvarjam didaktično drugačne plesne in gibalne vsebine s plesnimi/ritmičnimi materiali, ki skozi letni čas po waldorfski teoretični usmeritvi vodijo v posnemanje fine-grobe motorike, pozicij, skokov, korakov in gibov izbranih plesnih zvrsti. Materiale, obleke in nekatere ritmične rekvizite izdelujem tudi sama in jih na plesnih uricah zmeraj zagotovim vsem, s čimer želim vzpodbuditi impulz reda in volje domišljije plesalcev ter kreativnosti na drugih področjih umetnosti in človekove ustvarjalnosti.
Kakšen je odziv, je balet dobro sprejet?
Botri mesečki in zvezdice plesalke se skozi leto nenehno vpisujejo, starši so zelo zadovoljni, saj otroci niti doma ne nehajo poplesavati in gibalno rasti. Odziv je viden v dobrem sodelovanju s šolami in vrtci v Mariboru in na Ptuju ter okolici. Sama sem zelo zadovoljna, saj so tako vzgojna klima, organizacija kot tudi odnosi v procesu prekrasni. Zadovoljni so otroci, starši, učitelji in ravnatelji vrtcev in šol. Z veseljem sodelujem tudi na prireditvah in kulturnih predstavah osnovnih šol in vrtcev ter v okviru določenih praznikov ustvarjam skupinske nastope in spomine za družine otrok. Staršem in plesalcem Plesna šola Zvezdica plesalka ponuja aktivnosti takoj po končanem rednem delu pouka kar v neposredni bližini vzgojno-izobraževalnih ustanov. S takšnim načinom potujočega delovanja po osnovnih šolah in vrtcih sprostim še tako prenatrpan urnik aktivnosti mladih družinic in varovance popeljem v kakovostno plesno izobraževanje na sproščen in miren način.
Kakšen ‘status’ ima po tvojem mnenju danes balet v poplavi preostalih popularnih plesnih zvrsti?
Z elementi klasičnega baleta zame kot plesno izraznostjo uokvirimo globino plesnih zakonitosti, s katerimi v poplavi preostalih plesnih zvrsti plesalcem omogočimo drugačno dojemanje, kakovostnejše ustvarjanje ritmično in gibalno plesnega znanja ter usvojenih korakov v aktivnostih. Kot oče plesne izraznosti pa balet in njegova tehnika vidno motorično, tehnično in izrazno izpopolnita druge zvrsti plesa, saj prav tako bolje fizično in psihično pripravi ter disciplinira notranje in zunanje plesne izkušnje posameznikov.
Ali svoje varovanke pošiljaš na baletna tekmovanja, jih boš navdušila zanje, če bo prišlo do tega?
Ne, trenutno ne razmišljam o baletnih tekmovanjih. Navdušenje nad plesnim udejstvovanjem med svoje varovance vlivam z raziskovanjem resnično lastnega izražanja v aktivnostih tukaj in zdaj ter krepitvi gibalnih in umetniških učencev. Prav tako vzpodbujam otroke, mladino in odrasle k ljubezni do gibanja in izraznosti v kakovostno izbranih plesno-umetnostnih vsebinah, ki jih zasnujem po željah in potrebah posameznikov trenutnega vzgojno-izobraževalnega polja in kulturnega okolja. Na podlagi lastnih pedagoških in plesnih načrtovanih in pripravljenih vsebinah razvijam tekmovalnost pri plesalcih nekoliko drugače, in sicer v vodenem ritmu same dejavnosti skozi raznolike aktivnosti preverjanja znanja, spominske kapacitete in pomena timskega sodelovanja, kjer reflektiramo in kritično vrednotimo vidne plesne izraznosti vrstnikov.
Si rada pedagoginja ali pa pogrešaš nastope?
Zelo rada. Svoje znanje nenehno izpopolnjujem in se samoizobražujem na raznolikih področjih gibanja, plesa in umetnosti. Nastopam vsak dan (smeh), vendar za in pred učenci, ki neposredno črpajo, opazujejo in radostno posnemajo plesne vsebine, ki jih zanje načrtujem, ustvarjam in pripravljam vsak mesec nekoliko drugače. Moje življenje se je iz gledališkega odrskega nastopanja preoblikovalo v še srečnejše življenje plesnega pedagoga.
Prepričana sem, da spremljaš slovensko baletno/plesno sceno. Kakšen je tvoj pogled nanjo?
Spremljam. Tudi novice Parade plesa so v mojih dnevnih rutinah. Slovenska plesna scena sicer širi svoja krila in raste na vseh področjih giba, ritma in koraka, vendar sama gledam nanjo velikokrat le z vidika pedagoškega delovanja in iščem novosti v vzgojnih in izobraževalnih didaktičnih teoretičnih plesnih usmeritvah, s katerimi bi pripomogla h kakovosti izvedbe lastnih gibalno-umetniških aktivnosti. Že v času lastnega šolanja in izpopolnjevanja v tujini na različnih plesnih šolah in gledališčih sem bila deležna drugačnih sprostitvenih metod in tehnik razbremenitve telesa ter čuječnosti, ki jih na klasični slovenski plesni sceni še do danes nisem zaznala, da bi se sploh uporabljale v izobraževanju. Zadnje čase tako teoretično nekoliko bolj prebiram, primerjam mednarodno plesno sceno in vsebine ciljno zasnujem v lastne plesne in sprostitvene metode, s katerimi hitreje in lažje reflektiram razvoj in rast plesne in gibalne kulture svoje dejavnost.
Torej si tudi redna obiskovalka baletnih/plesnih predstav. Katera plesna predstava pa te navduši in katera te pusti hladno?
Čas tudi mene prehiteva, zato si, če se le da, ogledam želene plesne, kulturne dogodke, prireditve in predstave. V okviru gibalno-umetniške dejavnosti v Plesni šoli Zvezdica plesalka se zavedam pomena nastopanja, zato mesečno v učnih enotah sestavimo improvizacijske kratke koreografske nastope učencev ter tako reflektiramo znanje plesalcev. Velikokrat me plesne predstavice otrok navdihnejo ter pustijo pečat, na čem je treba graditi in dozoreti. Navdušijo me predstave, prežete z občutki in čustvi, ne glede na to, kdo, kako in kje se plesne in gibalne umetnostne prvine izražajo. Predvsem pa je najlepše videti in začutiti izrazno uživanje v improvizacijah varovancev skozi usvojene gibe, ki jih predajam na uricah Zvezdice plesalke. Popolnoma hladno me ne pusti niti ena plesna predstava, saj zmeraj nekaj najdem za diskutiranje in analiziranje odplesanega.
Kaj te pri baletu najbolj osrečuje in kaj najbolj žalosti?
Osrečujejo me radovednost, gracioznost, lahkotnost, igrivost in ritmičnost, ki jih vsak plesalec na nekoliko drugačen način telesno predaja in se umetniško izraža v celoti klasičnih gibov. Žalosti pa me prav to, da te drugačnosti še zmeraj ne uvajamo v klasično izobraževanje plesalcev. Klasični balet s svojo globino plesnih zakonitosti resda omogoči drugačno dojemanje usvojenih korakov v aktivnostih, vendar bi se kot oče plesne izraznosti moral dograjevati in izrazno izpopolnjevati prav z vsemi plesnimi in gibalnimi zvrstmi telesnega ustvarjanja, in to predvsem v vzgojnih in izobraževalnih institucijah, ki podeljujejo izobrazbo klasičnemu baletnemu plesalcu. Zmeraj dobim občutek zadržanosti in tekmovalnosti v klasičnem izobraževanju, kjer se morajo plesalci seveda sami v zgolj nekaj letih izpopolniti in dograditi v plesu. Ozko osredotočanje v izobraževanju klasičnega baleta le na klasiko in sodobnost prikrajša plesalce k vedenju, razumevanju in spoznanju vseh gibnih, čutnih, ritmičnih aktivnosti, ki nenazadnje gradijo in izpopolnjujejo telo plesalca v vsej svoji veličini elementov klasike, ritmike, sodobnosti, karakternosti in izraznosti že v zgodnjem otroštvu. Na slovenski plesni sceni nam sicer ne manjka plesnega in zdravstvenega znanja, ki psihično in fizično razbremeni, sprosti, razume in spozna človeško telo ter njegove omejitve, vendar me žalosti, da prav pri šolanju klasičnega baletnega plesalca ‘strokovnjaki za kulturo, šolstvo, medicino in šport’ še zmeraj ne uvidijo te potrebe že v času šolanja mladostnikov.
Kaj počneš, kadar ne plešeš? Čemu namenjaš proste trenutke?
Vsi, ki me poznajo, vedo, da brez plesa in ritma pri meni ne gre. Gibam se neprestano, pa naj bo to samo zasuk po kuhinji ali skok čez prehod za pešce. V prostem času se umetniško udejstvujem tudi na drugih področjih telesnih, ročnih in duševnih spretnosti, ki jih vključim v plesne urice Zvezdice plesalke (zašite oblekice, dresi, ročno izdelani rekviziti). Če pa še najdem kaj prostega časa, se pa posvetim športu. Rada kolesarim, smučam, se usedem v gokard ali zasupam vstran od vseh skrbi. Vendar ni ga čez plesni korak in gib.
Kaj konkretnega te čaka v letošnji pomladi, poletju, jeseni? Kakšne načrte imaš?
S plesno šolo me čakajo marčevski materinski in junijski zaključni nastopi, ki jih z vsako skupinico pripravimo. V poletnih mesecih načrtujem sponzorsko iskanje sodelovanja in kakšno poletno udejstvovanje na počitniških aktivnostih za otroke, mladino in odrasle. Prav tako pa želim svojo dejavnost postopoma širiti po drugih krajih in potencialnih šolah/vrtcih, ki jim je dejavnost zanimiva, kakovostno zasnovana za prepoznavanje doživetih telesnih gibalnih in umetniških sposobnosti lastnih učencev. S šolami in vrtci stopam v stik osebno, ponudim predstavitve dejavnosti v zaključnim mescih, za lažje sodelovanje in organizacijo v prihodnjem šolskem letu. Prav tako pa bo treba načrtovati tudi nov kader plesnih pedagogov s področja raznolikih zvrsti plesa, ritmike in gibanja. Skozi leta delovanja tako želim, da se gibalno-umetniška dejavnost vzpodbuja in omogoči kar največjemu številu otrok, mladine in odraslih, ne glede na to, kako daleč le-ti živijo in kako odročno bi bilo zahajati na mestne plesne šole in gibalne aktivnosti. Z dejavnostjo tako želim nenehno načrtovati tudi spoznanja lastnega umetniškega dela s področja gibanja in plesnega sveta ter znanje predajati in se vživljati v aktivnostih z otroki po vedno več zadovoljnih osnovnih šolah in vrtcih.
Naštej tri predmete, brez katerih ne greš nikamor …
Vpisni list plesne šole, telefon poln glasbe in bluetooth zvočnik.
In na kaj si najbolj ponosna?
Da kljub poškodbam stopal nisem zares popolnoma odnehala s plesom in nadaljevala svoje plesno udejstvovanje kot pedagoginja. S svojim znanjem postopoma ustvarjam nekaj tako lepega, za kar vsak dan prejemam tople in prijetne odzive, zahvale, pohvale in objeme.
Imaš kakšen moto ali misel, ki te vodi skozi življenje?
Seveda. Lesketajoče začuti predanost in izraznost v gibu, kakor sijaj neba, kakor Zvezda za vso večnost, in pleši, kot da te nihče ne opazuje.
Poučevati balet pa je?
Kot napredovati postopoma. Napredek poučevanja baleta je viden, ko hočeš umetniško delovati, ko storiš nekaj novega z lastnim telesom in idejo, in predvsem takrat, ko ti rečejo ne. Začne se, ko rečemo MI in vemo, koga mislimo, ter vsak dan mislimo še na enega več.
Največji dar, ki ga človek lahko užije, menim, da je v spoznanju in poučevanju telesnega gibanja, saj se plesalci šele ob pomoči dobrih pedagogov zavejo narave tajne in duha prelijejo v trajno omamo čutnega giba.
Hvala in vse dobro želim!
Hvala, vse dobro tudi Paradi.
