Intervju z baletno pedagoginjo, ki je skreirala baletni drog, ki ga lahko uporablja čisto vsak!
Pozdravljena, Maja, na Paradinem portalu in veseli me, da nam boš predstavila svojo noviteto oz. unikatni baletni drog, ki si ga razvila med karanteno. Torej kdo in kaj je baletni drog Finaballerina?
Baletni drog Finaballerina je drog, ki je prenosljiv, zložljiv, lahek, lesen, stabilen, primeren tako za profesionalne balerine kakor tudi za vse učenke baleta in tudi za tiste, ki baleta še niso plesali, pa si ga želijo.
Osnovni namen je torej pomoč predvsem otrokom pri učenju klasičnega baleta ali nima ‘starostne’ oz. višinske omejitve?
Tako je! Drog nima niti starostnih omejitev niti višinskih, saj se ga lahko namesti kar na tri različne višine, tako da je primeren za vse male začetnike kot tudi za velike balerine.
So otroci takoj ‘pograbili’ sistem in koliko je seveda pomemben pedagog, ki vodi vaje na daljavo?
Glede pouka na daljava pa je bilo takole. V tem obdobju sem bila na porodniškem dopustu, a sem kljub temu ostala v stiku s svojimi učenci in tudi s pedagogi. Sama nisem pristaš pouka na daljavo in seveda smo si vsi že močno želeli, da se balet vrne nazaj v dvorane. V tem obdobju je stopilo z mano v stik kar nekaj otrok in prisluhnila sem tudi njihovi stiski in želji po pouku v živo. Vsekakor so za dober pouk na daljavo pomembni tako pedagog kot tudi opcije, ki jih učenci imajo, in prav zaradi tega sem spoznala, kaj vsak učenec potrebuje, če želi vaditi doma, in to je baletni drog.
Je drog cenovno dostopen?
Vsekakor je drog cenovno dostopen. Je pa seveda to pripomoček, ki ga imaš za vedno. Ob njem rasteš.
Kako pa so ga sprejeli baletni pedagogi oz. kako si ga promovirala oz. ga boš?
Pedagogi so ga dobro sprejeli, mislim, da je vsakomur jasno, da bo v primeru, če ima otrok dobre pogoje tudi za vadbo doma, napredek viden tudi pri šolski uri, kar je velika pridobitev, tako za pedagoge kot tudi za učence. Promoviramo ga sprva na tujih spletnih straneh, začeli smo s Kickstarterjem.(prilagam povezavo https://www.kickstarter.com/projects/finaballerina/finaballerina-barre?ref=discovery&term=Finaballerina%20barre&fbclid=IwAR3E0MfTZap3BEmvBZGDu2L4kyjmFHZ9kYywektKpN77EaMzAzs0kxzt8XU) V Sloveniji pa bo drog v kratkem predstavljen tudi na baletnem tekmovanju TUTU, kjer ga nameravamo tudi podariti za nagrado.
Korona in samoizolacija sta tudi tebi malo spremenili smer in vendar si naredila nekaj dobrega, posebnega. Kako si se znašla sama s sabo, s svojo kondicijo, kako si doživljala ta čas, ko si bila odvisna najbolj od sebe?
Koronski čas je bil zame še dodatno malo drugačen, saj sem postala mama. Tako se nisem nič ukvarjala s svojo kondicijo oziroma s svojim plesnim napredkom. Sem pa zelo pogrešala svoje učence in veliko razmišljala o tem, kako naj jim povrnem motivacija do plesa baleta, tistim, ki so jo v tem času izgubili.
Začeli sva z danes, pa povejva še nekaj o tvoj plesni oz. baletni preteklosti. Kako pa se je balet/ples sploh znašel v tvojem življenju? Te je kdo navdušil zanj?
Z baletom sem se spoznala zelo zgodaj, saj je moja mami korepetirala na Srednji baletni šoli v Ljubljani, tako da sem velikokrat šla z njo v baletno šolo na pouk. Še zdaj imam v spominu prof. Tomčevo in prof. Ambrožiča, ki sta dovolila, da sem lahko sedela v dvorani in gledala pouk baleta, včasih pa celo poskusila izvesti kakšno vajo pri drogu.Tako sem spoznala balet in se takoj zaljubila vanj, želela sem plesati kot velike punce.
Kje vse si se izobraževala, plesala?
Kot otrok sem sprva obiskovala izrazni ples pri Jani Kovač Valdés, pozneje sem se vpisala v nižjo baletno šolo v Ljubljani in jo zaključila kot učenka prof. Darje Sebastian. Nato sem naredila sprejemni izpit in bila sprejeta na Srednjo glasbeno in baletno šolo Ljubljana, kjer me je učilo kar nekaj učiteljev: prof. Matej Selan, prof. Marinka Ribič, prof. Franci Ambrožič in prof. Maruša Vidmar. Med samim šolanjem sem se udeležila tudi plesnih poletnih šol, v katerih sem dobila tudi znanje drugih plesnih zvrsti. Prav tako sem se udeležila vzporedno tudi seminarja Pilates matwork. V času baletnega šolanja sem že začela sodelovati v različnih projektih in tako s tem pridobivala nove izkušnje. Sodelovala sem v projektu pod okriljem Dbusa: Balet v vrtcih, zavodih in osnovnih šolah; koreografirala in plesala sem za pevko Evo Moškon. Po končani baletni šoli sem sprva želela nadaljevati svojo baletno pot v tujini. Zaradi poškodbe hrbtenice se je moja pot odvila malo drugače, saj sem ostala v Ljubljani in se vpisala na študij na teološki fakulteti, na kateri sem tudi diplomirala. V času študija pa sem bolj ali manj ves čas ustvarjala, koreografirala, sodelovala v različnih projektih in se istočasno tudi učila. Med študijem mi je sprostilo glavo prav koreografiranje in plesanje. Nastali so različni projekti, prek katerih sem se naučila zelo veliko. Predvsem sodelovanja z različnimi ljudmi, spoznavanja, kaj ljudje hočejo, in kako to prenesti v ples. Tako sem sodelovala v projektih v času študija (Essense – sense or nonsense, predstava v okviru festivala Ane Desetnice, Zakaj balet; v projektih s slovensko pevko Neisho, z glasbeno skupino Siddharto, z Ninom Ošlakom in začela sem delati tudi samostojne baletne predstave: Zaljubljen v balerino; Začarano gledališče …). Sčasoma so nastajali že projekti, kjer so nastopali tudi moji učenci, prek katerih sem se tudi veliko naučila, predvsem tega, kako na druge prenesti svoje znanje. Začela pa sem se počasi izobraževati tudi na pedagoškem področju, med drugim sem obiskala tudi predavanja pod vodstvom prof. Johna Bliekendaala iz Nizozemske. Pripravila sem tudi več celovečernih otroških baletnih predstav: Trnuljčica, Lepotica in Zver, Zvezdica Zaspanka, Sneguljčica in Palčica. Prav tako so moji učenci gostovali s Cesarskim baletom iz Rusije, opravljali sprejemne izpite za srednjo baletno šolo in se tudi udeleževali različnih baletnih tekmovanj. Moj zadnji projekt, na katerem sem nastopala, je bil v ljubljanski Filharmoniji ob 100-letnici teološke fakultete.
Kje poučuješ in kdo so tvoji varovanci?
Trenutno poučujem mlade na glasbeni šoli Fran Korun Koželjski v Velenju. Poučujem otroke od baletnega vrtca naprej do najstnikov.
Kakšna je po tvoje raven poučevanja baleta pri nas?
Poučujem torej baletne osnove za celotno nižjo baletno šolo. Lahko rečem, da se ravni razlikujejo od šole do šole, odvisni pa so tudi od števila ur, ki jih imamo dodeljene za poučevanja baleta.
Se ti zdi, da se klasični balet kljub temu spreminja s časom? Če da, v čem je najbolj očitna razlika, če ne, zakaj ne?
Seveda se ravni zahtevnosti/znanja razlikujejo. Predvsem v tehniki, ki je vedno bolj zahtevna, vedno bolj izjemna. Velik napredek je opaziti pri primerjavi baleta nekoč in baleta danes. Gre resnično za tehnično dovršenost.
Kaj te pri baletu najbolj osrečuje in kaj recimo najbolj žalosti?
Najbolj me veselijo poučevanje in koreografiranje, ustvarjanje velikih projektov z velikim številom sodelujočih ljudi. Najbolj pa me žalostijo poškodbe in kdaj pa kdaj tudi medsebojni odnosi.
Kam te ženejo ambicije? Kaj bi bil zate vrh tvoje pedagoške kariere?
Ne morem temu reči vrh, vendar zame pomeni bistvo pedagoške kariere, da vsakega učenca naučim dobrih baletnih osnov in mu vlijem ljubezen do plesa. Vrh pa mi morda pomeni, da moj učenec pride do odra in da me povabi na predstavo, vsekakor pa lahko rečem, da sem presrečna in da mi veliko pomeni tudi to, da se učenci po končanem šolanju še vedno spomnijo name in imajo lepe spomine na čas, ko so obiskovali balet.
Kdaj je Maja najbolj srečna in zadovoljna?
Ko sedim na plaži in sem s svojo družino ter premišljujem o minulem letu in o vsem, kar sem ustvarila, naredila. Sledi pa slavni skok v morje.
Si človek, ki pustiš življenju, da samo obrne tako, kot ti je namenjeno, ali želiš imeti vse v življenju načrtovano?
Načrtovanega nimam ničesar, ko pa se začnejo stvari dogajati, hočem imeti vse pod nadzorom.
Plesati pa je zate?
Plesati zame pomeni odpluti na drug kraj.
Hvala za tvoje misli in energijo in želim vse dobro!
