Spoznajte plesalca Nika Francija Visnoviča in Zalo Hauptamn, ki skupaj plešeta od lanskega poletja in sta tretja v državi v latinskoameriških plesih in druga v standardu v kategoriji starejših mladincev. Plešeta za PK Bolero pod budnim očesom Mihe Vodičarja in ekipe.
Lep pozdrav draga Zala in Nik Franci na Paradinem portalu. Se spomnita kdo pa je vama voščil dobrodošlico, ko sta prvič prestopila prag plesne šole?
Zala: Dobrodošlico mi je izrekla ga. Katarina Venturini v Plesni zvezdi, kjer sem pri dveh letih in pol začela obiskovati otoški program Mini zvezdice.
Nik: Prvič sem prag plesne šole prestopil pri petih letih, kjer me je v Plesni šoli Samba sprejela Natalija Banovič.
Kaj je botrovalo odločitvi, da začneta trenirati športni ples in kako je potekala vajina plesna pot, plesno izobraževanje do sedaj, ko sta člana PK Bolero?
Zala: Ker sem bila kot majhna punčka zelo živa, rada sem pela in se veliko gibala, me je mami leta 2010 vpisala v otroški program Mini zvezdice v Plesni Zvezdi, kjer smo se učili, družili in zabavali ob zvokih glasbe. V šolskem letu 2013/2014 sem uspešno zaključila tečaj CICI zvezdic. Spomnim se, da me je nekega dne prišla pogledat ga. Katarina Venturini in ocenila, da bi bila primerna za včlanitev v PK Plesna Zvezda. Leta 2014 so me starši vpisali v PK Plesna Zvezda, kjer me je prvih plesnih korakov naučil g. Matej Krajcer. Ker plesalca nisem imela, sem leta 2015 nastopala sama. Leta 2016 sem dobila svojega prvega plesalca Lana Boleta, s katerim sva imela prvi nastop 5.3.2016 v Prevaljah in dosegla 2. mesto na državnem prvenstvu v latinskoameriških plesih v kategoriji mlajših pionirjev. Kasneje sva bila včlanjena v PK Feniks, iz katerega sva se septembra 2017 izpisala in vpisala v PK Bolero, kjer je bil in je še najin glavni trener Miha Vodičar. Partnerstvo s prvim plesalcem Lanom Boletom sva zaključila leta 2019. Začelo se je iskanje novega partnerja. V Sloveniji ga žal ni bilo. Na Hrvaškem smo po slabem letu (leta 2020) našli novega plesalca Matija Markovića iz Osijeka, ves čas ko sem bila brez plesalca pa sem redno trenirala sama. Ker je bila razdalja med nama velika, midva pa sva potrebovala za dobre rezultate vedno več treningov, sva morala plesno partnerstvo zaključiti. Skupaj sva plesala mesec manj kot 3 leta in za Hrvaško dosegla 3 zlate medalje na državnih prvenstvih, na svetovnem prvenstvu pa dosegla 23. mesto. Po zaključku partnerstva z Matijem sem trenirala naprej sama in poleti 2023 začela plesati z Nikom Francijem Visnovičem.
Nik: Bil sem zelo živahen in nemiren otrok, rad sem poslušal glasbo, zato so se starši odločili, da me vpišejo v plesno šolo. Izbrala sta Plesno šolo Samba, kjer sem plesal s plesalko Sofio Sedovnik Coljnar do leta 2016, od leta 2017 pa sem v Plesnem klubu Salsero plesal s Sofiyo Tyutyunnyk, ki se je leta 2018 odločila, da si ne želi več tekmovalnega plesa. Od leta 2019 sem plesal z Izajo Smogavec Potočnik do leta 2022, nato pa nadaljeval s Taniso Potočnik Martić. Ker sem želel trenirati čim več, sem iskal plesalko, ki bi bila pripravljena večino prostega časa preživeti v plesni dvorani in lani sem skupaj s trenerjem Miho Vodičarjem našel mojo zdajšnjo plesalko Zalo Hauptman, ki je predana plesu enako kot jaz.
Gledam v foto arhiv in ja, kar potrjujeta zapisano. Kaj pa povedo številke? Kolikokrat sta stala na stopničkah in se že okitila z naslovi najboljših plesalcev v državi, a ne skupaj. Predvidevam, da sta sedaj idealen dvojec?
Zala: Z Lanom Boletom sva bila 4x državna prvaka, 1x v letinu, 2x v standardu in 1x v kombinaciji. Z Matijem Markovićem pa sva bila 3x državna prvaka za Hrvaško 2x v letinu in 1x v kombinaciji. Zdaj imam tretjega plesnega partnerja Nika Visnoviča. Idealen plesni dvojec sva predvsem zato, ker sva oba zelo delavna, disciplinirana in zelo rada pleševa. Ne smem pa pozabiti, da pri vem tem opravijo ogromno vlogo naši starši in tukaj imava midva oba ogromno podporo in seveda trenerji.
Nik: Do sodelovanja z Zalo sem zamenjal 4 plesalke. Do sedaj sem postal 5 krat državni prvak in 7 krat državni podprvak. Moj največji uspeh pa je 18. mesto na svetovnem prvenstvu v 10 plesih, ki sva ga s Taniso Potočnik Martić dosegla 18. novembra 2022 na Portugalskem. Menim, da sva z Zalo idealen dvojec, ker sva se oba resnično predala plesu, uživava v treningih in pridobivanju novih plesnih znanj ter nama ni težava večino prostega časa namenit treningom plesa.
Če me spomin ne vara, Nik prihajaš s Štajerskega konca, Zala ti pa si Ljubljančanka. Kako usklajujeta treninge, da proces dela poteka brezhibno?
Zala: Res je, Nik je iz Maribora, jaz pa sem iz Ljubljane. Treningi čez teden potekajo takole: v ponedeljkih in sredah jaz hodim v Maribor, v torkih, petkih in sobotah pa Nik prihaja v Ljubljano. Zaenkrat imamo tako fiksno, če bo potrebno bomo še kaj spremenili.
Kdo pa je poleg Mihe Vodičarja, ki je predvidevam glavni trener, še zaslužen za vajine uspehe?
Zala&Nik: Miha Vodičar je najin glavni trener, poleg njega naju učijo še: Lukaš Mušinka, Dariia Marinesku, Tara, Alenka in Branko Bohak ter Nika Bagon. Za najine uspehe so zaslužni vsi, saj vsak doda koščke svojega znanja v mozaik najinih plesnih korakov, jih popravi in izboljša.
Na katere pa sta najbolj ponosna?
Zala: Lahko rečem, da sem ponosna na vseh 7 zmag državnih prvenstev. Najbolj ponosna sem na doseženo 23. mesto na svetovnem prvenstvu (kategorija Junior II Latin) v Sibiu, RO; 06.11.2021, na 3. mesto, ki sva ga z Nikom dosegla na tekmovanju WDSF v Virju na Hrvaškem (kategorija Youth Standard) 14. aprila letos. In na 4. mesto v standardu 12. maja v Čačku.
Nik: Ponosen sem na vse osvojene naslove državnega prvaka in podprvaka v Sloveniji. Najbolj ponosen pa sem na osvojeno 18. mesto na svetovnem prvenstvu mladincev v desetih plesih na Portugalskem leta 2022 in pa na aprila letos osvojeno 3. mesto na WDSF tekmovanju na Hrvaškem, ki sva ga dosegla z Zalo po manj kot letu dni skupnega treninga.
Plešeta tako standard kot latin v kategoriji starejših mladincev, sta druga v standardu in tretja v latinu. Kaj pomenijo za vaju ti rezultati in na kaj ciljata na prihajajočem državnem prvenstvu v kombinaciji?
Zala: Osebno mi največ pomeni to, da na katerikoli tekmi odpleševa tako kot najbolje znava. Ne morem reči, da so rezultati vedno odraz tega, kar je bilo videno na parketu, saj vemo, da ples umetnost, ki se izraža v gibanju telesa ni tak kot nekateri drugi športi in so ocene večkrat subjektivne. Na prihajajočem državnem prvenstvu si želim, da oba odpleševa najbolje vseh 10 plesov – to bo zame največja zmaga, kako naju bojo pa ocenili sodniki, pa je v njihovih rokah.
Nik: Ti rezultati za naju le predstavljajo možnost, da se lahko udeleživa svetovnih in evropskih prvenstev. Seveda tudi pogledava ocene sodnikov in največ nama pomenijo ocene sodnikov, ki so sami bili vrhunski plesalci. Tako sva bila na zadnjem državnem prvenstvu v latinu zelo vesela ocen Andreja Škufce in Marka Tumpeja, ki sta naju sodila na prvo mesto. To je potrdilo, da sva na pravi poti. Na vsaki tekmi se trudiva odplesati najbolje. Najini cilji so predvsem čim boljše uvrstitve na WDSF tekmovanjih v tujini, kjer se lahko primerjava s tujimi plesnimi pari iz celega sveta. Trenutno sva na svetovni WDSF rang lestvici na 48. mestu v standardu v najini kategoriji starejših mladincev po točkah, osvojenih na mednarodnih WDSF tekmovanjih, kar je po mojem mnenju zelo dobro, glede na to, da sva z Zalo skupaj začela plesati lani poleti. Na prihodnjem državnem prvenstvu seveda ciljava na prvo mesto.
Kaj po vajino pa naredi dobrega oz. odličnega plesalca?
Zala: Mislim, da dobrega oz. odličnega plesalca naredi veliko treninga z dobrimi in zagnanimi trenerji, disciplina, fizična pripravljenost, sposobnost sprejemati kritike, vztrajnost, predanost, velika podpora staršev in predvsem strast, ljubezen in želja po plesu. Dodala bi še telesne predispozicije, ki prav tako veliko doprinesejo, a nanje nimamo vpliva.
Nik: Dobrega plesalca naredijo dobri treningi, fizična in psihična pripravljenost ter predanost plesu. Dober plesalec po mojem mnenju je tudi ta, ki ni osredotočen le na izboljšavo sebe ampak para kot celote.
Kakšen kratkoročni in seveda dolgoročni cilj pa sta si zadala, če sta si ga? So to polfinala, finala ali dobri rezultati na mednarodnih tekmah, je to užitek plesanja, je to premagovati konkurenco na vseh turnirjih….?
Zala&Nik: Najini kratkoročni ciji so čim višje uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih ter svetovnih in evropskih prvenstvih. Kot dolgoročni cilj pa so seveda stopničke na svetovnih in evropskih prvenstvih.
Imata mogoče vzornike na polju plesa, mogoče ne samo športne plesalce?
Zala: Moji vzornici sta: Nadiya Bychkova in Kristina Moshenskaya, od moških pa: Charles – Guillaume Schmitt in seveda najin trener Miha Vodičar.
Nik: Moja vzornika pa sta Dmitry Zharkov in Miha Vodičar.
Kaj prinaša športni ples v vajina življenja?
Zala: Uživam v gibanju in glasbi in skozi ples doživim veliko radosti.
Nik: Športni ples v moje življenje prinaša veselje, druženje in mi narekuje cilje, ki jih želim doseči.
Predvidevam, da treniranje športnega plesa narekuje ostale aktivnosti, tudi šolsko. Zaupajta nam na katero šolo hodita, v kateri razred, kako vaju podpirajo profesorji, sošolci?
Zala: Vpisana sem v prvi letnik kozmetične srednje šole v Ljubljani. Imam status športnika in razumevajoče profesorje. Tako profesorji kot sošolci radi pogledajo kakšen posnetek in spremljajo moja tekmovanja.
Nik: Obiskujem II. Gimnazijo v Mariboru, športni oddelek. Sošolci se seveda podpiramo in spremljamo športne rezultate celotnega razreda. Prav tako so profesorji ponosni na rezultate in uspehe, ki jih dosežemo na tekmovanjih in nam pomagajo po svojih najboljših močeh, kar mi na moji plesni poti zelo pomaga.
Kaj pa je ideja študirati, če je fakulteta seveda v mislih?
Zala: Jaz trenutno o tem še ne razmišljam in sem z mislimi predvsem v plesu.
Nik: Trenutno se še nisem odločil za smer študija, vem pa, da bom študiral v Ljubljani, kjer bova z Zalo lažje usklajevala čas za treninge.
Predvidevam tudi, da so starši vajini veliki podporniki. V čem se to najbolj kaže?
Zala: To se kaže najbolj pri prevozih in organizaciji vsega ostalega.
Nik: To se kaže pri prevozih na treninge, finančni podpori in seveda obiskovanju tekmovanj, saj naju morajo spremljati na tekmovanjih, glede na to, da še nisva polnoletna in mobilna.
Se najde tudi kaj časa za ne misliti na ples? In kaj takrat počneta? Ne vem, če sta par tudi zasebno pa nam zaupajta tudi to relacijo, če obstaja?
Zala: Časa ostane bolj malo,…rada ga preživljam s svojim kužkom, družino in prijatelji. Z Nikom sva zgolj plesni par.
Nik: Prosti čas, ko ne plešem, preživim z družino in prijatelji. Z Zalo sva plesna partnerja in dobra prijatelja.
Kdaj si Zala najbolj zadovoljna?
Zala: Najbolj zadovoljna sem takrat, kadar so okoli mene zadovoljni, prijazni ljudje, to je nekaj najlepšega, pa naj bo to na treningu, doma, kjerkoli – tako je vse lažje in lepše.
In ti Nik, kdaj je tisti čas, ko rečeš prima je? In seveda tudi podvprašanje zakaj imaš dve imeni?
Nik: To je takrat, ko sem zadovoljen s svojim plesom. Dve imeni imam zaradi družinske tradicije, saj se je ime Franci prenašalo iz roda v rod že 6 generacij, zato si je moj oče želel, da se ta tradicija nadaljuje in sta mi starša k imenu Nik dodala še Franci.
Tradicionalno Paradino vprašanje za konec pa je. Zakaj plesati?
Zala: Ples je pesem, kjer je vsak gib beseda. (Mata Hari)
Nik: Ples je zame način življenja, saj me napolni z energijo vsak dan.
Hvala vama in se vidimo na državnem prvenstvu v kombinaciji 15. junija v Kidričevem!