Pogovor z vodjo plesne šole oziroma plesne družine KR Dancing Kajo Ramšak iz Slovenj Gradca.
Draga Kaja, pozdrav na Paradinem portalu. In v veselje mi je, da lahko predstavim vašo ekipo našim bralcem. Pa mogoče za uvod v stavku, dveh, kdo ste KR Dancing in kam ste namenjeni?
Pozdravljeni, najprej najlepša hvala za prijetne pozdrave in uvodne besede. Izjemno sem hvaležna, da lahko svoje plesno popotovanje podelim z Vami in Vašimi bralci. KR Dancing je plesna šola, ki spodbuja razvoj mladih potencialov, tako na kulturnem kot športnem področju. Kljub nazivu plesna šola pa raje uporabljam izraz plesna družina, saj želim ustvariti prostor, v katerem se otroci počutijo prijetno in kamor radi zahajajo.
Prihajate s Koroške, iz Slovenj Gradca, in ste, če se ne motim, ena najmlajših plesnih šol. Komaj ste štartali z letošnjim septembrom. Kaj je botrovalo odločitvi, da ustanoviš KR Dancing?
Res je, KR Dancing je svoja vrata uradno odprl 21. avgusta, tako da trenutno vstopa v četrti mesec delovanja. Odločitev je bila izjemno težka, hkrati pa najlažja in najbolj prijetna odločitev, ki sem jo sprejela v svojem življenju. Ko sem se zavestno odločila, da na Koroškem potrebujemo šolo, kjer so dobrodošli vsi otroci, kjer se razvijajo tehnike sodobnega in jazz plesa, ki jih v naših krajih primanjkuje, sta se odprli nova pot in čista vizija. Želela sem vzpostaviti umetniški prostor, otrokom pa ponuditi možnost plesa skozi rekreacijo, za tiste malce bolj zagrete pa tudi tekmovalno stopnjo.
Je bila v tebi od nekdaj želja imeti lastno plesno šolo? Pa zaupaj nam nekaj svoje plesne zgodovine, prosim.
Moram priznati, da je želja bolj sveža, gotovo pa izvira iz tiste globlje podzavesti človeka. Vedno sem si želela plesati, sama pa sem uživala v gibu, ob glasbi in ob tistem skoraj adrenalinskem občutku, ko stopiš na oder, pa te oblije soj žarometov. Zame ni boljšega občutka. Sodobni ples sem trenirala v Plesnem studiu N in v Gimnazijski skupini za sodobni ples pod mentorstvom Nine Mavec Krenker, Mateje Rožič in Lucije Borute. Svojo baletno tehniko sem ‘drilala’ v baletnem programu Glasbene šole Slovenj Gradec, v jazz vode pa sem se podala v času študija, kjer sem trenirala jazz pri trenerki Luciji Velkavrh. Nabor znanj je seveda prinesel izjemno željo po plesu in plesnemu udejstvovanju, zato sem zadnja tri leta že poučevala mešanico jazza in sodobnega plesa. Ves čas svojih dijaških in študentskih let sem tudi nastopala v raznih gledaliških predstavah in muzikalih.
Komu ste namenjeni in koliko članov imate zdaj?
KR Dancing je prostor za vse mlade nadobudneže, ki si želijo plesati, igrati in nastopati ter tako skozi gib in ples piliti svoje socialne, kreativne in izrazne veščine ter se otresti strahu pred javnim nastopanjem. Skozi gledališki aspekt našega delovanja pa otroci pridobivajo veščine obvladovanja gledališkega prostora ter usvajajo načine in principe ustvarjanja kulturno-umetniških nastopov. Prav tako je ta plesna šola prostor, kjer lahko naši otroci sklepajo čudovita prijateljstva, skozi ples pa pridobivajo motorične sposobnosti, odrske izkušnje, seveda tudi disciplino in športno kondicijo. Otrokom želimo ples predstaviti kot razvedrilo, zabavo in način življenja, v katerem neizmerno uživajo. Plesna družina zaobjema okroglih 60 članov (59 plesalk in enega plesalca), sem pa izjemno vesela, saj je vedno več povpraševanja, članstvo pa mesečno narašča.
Kot berem, se pri vas lahko otroci naučijo osnov jazza, sodobnega plesa, klasičnega baleta. Kdo je vaša pedagoška ekipa?
Kot že prej omenjeno, je KR Dancing odprt dobre štiri mesece. Pedagoška ekipa sem kar sama, kjer tedensko poučujem štiri skupine in izvajam dodatne treninge klasičnega baleta, seveda pa ponujam individualne ure za vse svoje tekmovalce.
Pri vas pa ni samo ples, ampak vključujete otroke v gledališko dejavnost in seveda v tekmovanja. Kako je to konkretno videti?
Skupinski oziroma redni treningi so osnova vsakega člana KR Dancing. Tam se ukvarjamo z jazz tehniko in tehniko sodobnega plesa. Na treningih se otroci seveda učijo koreografij, ki so tematsko usmerjene, saj vse koreografije lepo spremenimo in ob šolskem polletju postanejo del plesne predstave. Izvajamo tudi avdicije, kjer se otroci potegujejo za igralske vloge znotraj predstave in tako dopolnijo našo plesno zgodbo. Ravno naslednjo nedeljo, 17. 12. 2023, nas čaka 1. predstava; božično-plesna zgodba Rdeča Kapica. Tako v samo delovanje vključujemo gledališko dejavnost, seveda pa se plesa poslužujemo tudi s tekmovalnega vidika. Vsi tisti, ki si želijo več, lahko obiskujejo treninge klasičnega baleta. Tekmovalci pa skozi individualne treninge izpopolnjujejo svoje plesne točke. Z veseljem dodajam, da nas bo v prvi sezoni na tekmovanjih in festivalih zastopalo kar 13 tekmovalcev s solo nastopi in dueti.
Ste člani Umetniškega plesnega združenja Slovenije in ne PZS. Zakaj takšna odločitev, da pristopite k UPZS?
Moj cilj je, da bi lahko otroci (ki si želijo več kot samo rekreacije) tekmovali in nastopali, kar se da, veliko. Kar pomeni, da je moj primarni cilj, da lahko tekmujemo na državni kot mednarodni ravni. Vesela sem, da sem lahko del UPZS zveze in otrokom ponudim možnost tekmovanja. Pot do včlanitve v PZS je dolga, pogoji pa so dokaj zaostreni. Seveda ne izključujem možnosti, da bom nekoč del obeh, gotovo pa je pot do PZS licence trenutno še daleč, saj poleg študija žal zmanjka časa.
In s Češke, s svetovnega prvenstva prinašate krasne rezultate. So rezultati vedno motivacija ali vaše varovance motivira še kaj drugega?
Izjemno ponosna sem na Saro Berložnik in Julijo Ovčjak. Upam si trditi, da sta s plesnim znanjem slabih dveh let konkurirali nasprotnicam z odrskimi in seveda tehnično dovršenimi izkušnjami. Neizmerno vesela sem, ko vidim, da imajo otroci željo do plesa. Včasih mi je tista želja, ki jo vidim skozi njihove oči, kar največja motivacija za nadaljnje delo. Seveda je lepa uvrstitev na tekmi nekakšen pokazatelj, da nekaj delamo prav, pa vendar vedno rečem, da s točkami in uvrstitvami se obremenjujem jaz, plesalce pa učim, da tekme jemljejo kot nastop, skozi katerega bodo izboljšali sebe. Mislim, da je njihova največja motivacija prav želja do plesa, kakšna lepa uvrstitev pa seveda samo spodbuda za še trše delo.
Nastopili ste tudi na tekmovanju Živa, ki podpira inspiracijo sodobnega plesa. Kako pa je tekmovati na polju sodobnega plesa? Je enako zares kot na primer v jazzu?
Ne, gotovo ne. Ko pristopamo do tekmovanj iz sodobnega plesa, kot je Živa npr., plesalce učim, da skozi gib najdejo prav tisto zgodbo in nit, saj bo le-ta na odru zaživela. V nasprotnem primeru se na jazz tekmovanjih v prvi vrsti posvečamo kakovosti izvedbe, izpopolnjeni tehniki in čustvenemu performansu.
Zame sta to povsem dve različni polji, vendar obe vključim v ‘kurikulum’ KR Dancinga, ker se mi zdita enako pomembni.
Nam se zdi Slovenj Gradec na ‘koncu sveta,’ vam pa je verjetno središče plesnega sveta. Kako daleč ste od plesnega dogajanja oziroma kako blizu vam je?
Plesnega dogajanja je pri nas res malo, zato pa vztrajam in si želim, da bi se vse plesne zvrsti razvijale, predvsem pa želim približati naši regiji jazz in sodobni ples. Sami smo res oddaljeni od ‘centra’ plesnega dogajanja, vendar nas to ne ustavi, saj imamo v prihodnosti že načrte za morebitna sodelovanja.
Kako pa ste si zastavili letošnjo sezono, in ker smo recimo na polovici, nam napiši en rezime. Si zadovoljna, kaj še načrtuješ, kaj boš spremenila, kaj pričakuješ od leta 2024?
Lahko rečem, da so pričakovanja nadpovprečno izpolnjena. Ko se lotevaš neke nove zadeve, seveda ne veš, kakšen bo rezultat, kako ti bo šlo … pa smo lepo zaštartali prvo sezono, čaka nas prva predstava. Dve tretjini plesalcev je seveda začetnikov, zato je letos načrt, da podam čim več plesnega znanja in da mojih 60 plesalcev pridobi nove veščine. Z novim letom začnemo tekmovalno sezono, čaka nas pa še poletna produkcija in pa tekmovanje iz sodobnega plesa – Opus in Živa.
Seveda že razmišljam o širitvi trenerske ekipe, a to za zdaj ni prioriteta.
Kaj prinaša ples in kaj KR Dancing v tvoje plesno in zasebno življenje pri tvojih, niti ne vem, koliko letih?
Seveda je ples bil vedno del mojega življenje in me spremljal na moji življenjski poti. Stara sem 22 let, zato še vedno tu pa tam čas preživljam v Ljubljani, ker študiram. Je pa gotovo KR Dancing prinesel neko novo poslanstvo, moje življenje pa zapeljal v čisto druge vode. Zdaj plešem toliko, kot še nisem nikoli. Uživam v tem, kar počnem, in v KR Dancing vidim življenjsko poslanstvo, ki je tako nevede postalo del mene.
Kaj te pri plesu še vedno najbolj osrečuje in kaj je tisto, kar ti je malo manj po godu?
Trenutno uživam v tem, da lahko učim otroke. Ko vidiš, kakšen nasmešek na obrazu, ko jim nekaj prvič uspe ali pa ko jim ne. Je pa to gotovo ‘a full time job’, zato mi zmanjka časa, da sama v dvorani treniram in zaplešem zase. To je mogoče tisto, kar mi je manj po godu, je pa res majhna cena za poplačat, saj je dejstvo, da lahko učim otroke pod lastno vizijo in plesno šolo, nepopisen občutek.
Je bila pri tebi tudi kdaj opcija B, početi v življenju tudi kaj drugega? Če da, kaj bi to bilo?
Pravzaprav je ples bil opcija B, nikoli nisem pričakovala, da se bom odločila za to pot. Vedno je bila tu skrita želja, pa si nekako nisem upala priznati, da zmorem. Vedela sem, da bom vse življenje plesala, je pa KR Dancing pokazatelj, da ne plešem le zase, ampak prav tako za otroke. Kot sem že prej omenila, sem še vedno študentka, moj cilj pa je tudi dokončati študij in postati profesorica zgodovine ter sociologije.
Hvala in želim uspešno 2024.
Hvala za vse.
