Moja tokratna gostja je bila Ines Basle Gorišek, dolgoletna plesna kolegica, energična in ponosna Štajerka, ki obožuje jezike in ples.
Njena ljubezen do plesa in gibanja jo je vodila skozi številne plesne zvrsti, dokler se ni dokončno našla v plesu American Tribal Style (ATS) in salsationu. Sicer izobražena tolmačka poleg rednega dela v mednarodni prodaji pet dni v tednu poučuje v svojem domačem plesnem studiu in plesnih studiih ter telovadnicah v Račah, Framu, Slivnici in Mariboru.
Kdaj je ples vstopil v tvoje življenje in kaj je botrovalo temu, da si začela z orientalskim plesom?
Zgodilo se je v sedmem in osmem razredu osnovne šole, kjer je ena od učiteljic poučevala izrazni ples. Takrat smo tudi prvič nastopile s plesno točko na festivalu Lent, ki je takrat potekal še na Dravi. Plesale smo na pesem Unchained Melody. V srednji šoli sem plesala bolj sama zase. Po koncu srednje šole pa sem začela obiskovati salsa solo, salso v paru in druge latinskoameriške zvrsti. Poleg tega sem se intenzivno ukvarjala s pilatesom, hodila sem na skupinske plesne vadbe in v fitnes. V tistem času sem se navdušila tudi nad orientalskim plesom prek TV-serije Klon in seveda Shakire. Potem mi je prijateljica slučajno povedala, da hodi v plesno šolo orientalskega plesa, in tako sem začela tudi jaz. To je bilo leta 2008. Moja prva učiteljica je bila Darja Belej v Plesni šoli Rolly. Darja je nato kmalu nehala poučevati. Njena inspiracija je bila Jillina Carlano in po pol leta obiskovanja tečaja sem že bila na prvi Jillinini delavnici v Budimpešti. Tako se je moje izobraževanje v orientalskem plesu začelo. Večinoma sem se izobraževala na vikend delavnicah v Sloveniji in tujini.
Ampak hitro si nadaljevala tudi v Sloveniji?
Takoj, ko se je moja učiteljica Darja nehala ukvarjati s poučevanjem, sem začela plesati v Hiši Zahir in postala del skupine za nastope, imenovane ORDC in so se nam pozneje pridružila dekleta iz skupine, imenovane Banat al Shark. Ko je Nina, tedanja organizatorka skupine Banat al Shark, odhajala na porodniško, so se preostala dekleta iz skupine pridružila skupini ORDC. Skupaj smo plesale do konca leta 2013, nato pa smo se zaradi različnosti značajev poslovile. Vlogo organizatorke skupine Banat al Shark sem nato prevzela jaz. Sledilo je čudovito obdobje ustvarjanja in sodelovanja, intenzivnega izobraževanja in s tem povezanih potovanj. Nikoli se nismo udeleževale tekmovanj, ker vanje nismo verjele. Verjele smo v moč izobraževanja in to smo počele po lastnih zmožnostih, kolikor smo lahko uskladile z zasebnim življenjem in službo. Z Banat al Shark sem ustvarila tudi t. i. ‘show fusion’ skupino, kjer smo veliko plesale z rekviziti, ter fuzijo s tribal plesom. Uporabljala sem korake orientalskega in tribal plesa ter jih združila z uporabo različnih rekvizitov. To v resnici ni bil več zgolj orientalski ples, ampak prava fuzija vsega.
In potem si leta 2014 ustanovila tudi društvo z imenom Drop, ki je tvoji plesni zgodbi dal še upravni pečat, kajne?
Kot novopečeno društvo smo prvič v zasedbi Banat al Shark nastopile s celovečerno predstavo v casinoju Mond v Šentilju. Drugi od večjih projektov je bilo sodelovanje dveh članic Banat al Shark v mednarodnem projektu Awalim, ki je potekal pod okriljem Aleksandre Kale Tešanović in sta se mu Maja in jaz pridružili na povabilo učiteljice Mateje Mikulan, ki je bila sokoreografinja projekta. Projekt je potekal med letoma 2017 in 2018, ko se je končal z nastopi v Banjaluki, Sarajevu in Beogradu. Tistega leta se je končala tudi zgodba Banat al Shark. Čeprav sem od leta 2008 plesala orientalski ples, je moje plesno življenje zaznamoval American Tribal Style.
ATS me je navdušil že prek YouTuba in iskala sem možnosti, da bi se ga lahko začela učiti v bližini. Bila je dejansko ljubezen na prvi pogled zaradi povezanosti skupine in čudovitih kostumov in nakita. Najprej sem se leta 2010 udeležila vikend delavnice ATS z Manco Pavli, da sem prišla na okus. Istočasno pa sem ‘naletela’ na Susan Frankovich, ki je takrat začela ATS poučevati v obliki rednega tečaja v Mariboru. Tako sem se zaradi bližine doma odločila za redni tečaj pri Susan. Pri ATS me je najbolj fasciniralo dejstvo, koliko smo se naučile v dveh mesecih. Namreč po dveh mesecih rednih vaj smo nastopile na odru, ko je Hiša Zahir gostila Hossama in Sereno Ramzy. Naši skupini je po dveh mesecih dela uspelo improvizirati na odru, kajti narava ATS-a je skupinska improvizacija. To me je fasciniralo do onemoglosti. K Susan sem hodila na tečaj, dokler je učila, najprej v Mariboru in nato v Zagrebu. Ko se je Susan odselila nazaj v ZDA, sem se začela intenzivno učiti sama. Kupila sem si vse možne DVD-je in spletne delavnice ATS-a ter se intenzivno izobraževala. Udeleževala sem se tudi vikend delavnic in tedenskih izobraževanj ATS-a po Evropi ter delavnic v sestrskih studiih – v Sloveniji je to pri Manci Pavli. In še vedno se izobražujem.
Zakaj ATS (FCBD stil, kot se ta plesni stil imenuje uradno)?
Tukaj bom potegnila vzporednico med svojo izobrazbo in plesom, sem namreč magistrica tolmačenja in obožujem jezike. Tuji jeziki so moja prva strast. ATS je skupinska plesna improvizacija, ki je ne moreš usvojiti in plesati, če ne razumeš pravil. ATS dojemam kot jezik, ne zgolj kot ples. Tako kot v jeziku se moraš tudi v ATS-u naučiti osnovnih fraz, prehodov in povezav – v jeziku bi to pomenilo, da se moraš naučiti besedišča in slovnice ter vsega s tem povezanega, zato da ga sploh znaš uporabljati. Natanko tako je tudi pri ATS-u, naučiti se moraš osnovnih gibov, slik, prehodov in znakov (ključev), ki se jih uporablja, in ko to znaš, se lahko s soplesalkami med plesom ves čas sporazumevaš, ne da bi občinstvo to opazilo. V mojem srcu so jeziki, in ATS je eden od njih.
Že dolgo časa uspešno vodiš tudi tribal plesno skupino, ki sliši na ime Fenix Tribe. Nam lahko poveš, kako se je pisala ta zgodba?
Ja, seveda. Leta 2014, ko smo ustanovile društvo Drop, sem ustanovila tudi skupino Fenix Tribe, ki bo prihodnje leto praznovala deseto obletnico. Od vsega začetka je z mano v tej skupini Saška, ki je z mano nastopila popolno improvizacijo v Europarku v Mariboru, potem ko se je pri meni učila komaj pol leta. Takrat se nam je pridružilo kar nekaj deklet in marsikatera še vedno pleše z nami ali nas podpira iz občinstva, kar je zame znak, da ATS resnično povezuje. Fenix Tribe pleše ATS, ki je, kot sem že povedala, skupinska improvizacija, zato veliko nastopamo na malce drugačnih prireditvah, kot so npr. srednjeveški dogodki oz. festivali. Zelo rade plešemo predvsem na glasbo v živo. Nastopamo tako v Sloveniji kot tujini.
Lahko morda izpostaviš kakšen bolj odmeven nastop?
Zadnjih nekaj let ATS plešemo z rekviziti, s pahljačami, mantonom in sabljami ter se povezujemo z drugimi tribal plesalkami po Evropi, tako pride do več sodelovanj. Leta 2022 sem poučevala ATS s sabljo na Tribal Festu v Budimpešti in dekleta iz skupine Fenix Tribe so šla z mano, da smo tam skupaj tudi nastopile. Poleg tega sem lani v Brnu nastopila v duetu s soplesalko Luno Noir. Plesali sva ATS s sabljami. Rada bi še dodala, da čeprav plešem ATS fusion z rekviziti, vedno v prvi vrsti poučujem ‘klasičen’ ATS, torej če ga primerjam z jeziki, jezik v čisti obliki in šele nato dodam učenje narečja tega jezika ter rekvizite.
Opozorila si me, da izraz ATS, torej American Tribal Style, ni več uradni izraz za ta plesni stil in da se ta ples zdaj imenuje Fat Chance Belly Dance oz. FCBD po skupini utemeljiteljice ATS stila Carolini Nericcio.
V Ameriki se zaradi politične korektnosti različnih avtentičnih plemen (beseda ‘tribal’ namreč pomeni plemenski) in plemenskih združenj avtentičnih kultur po svetu ta beseda ne sme več uporabljati. V ATS-u je združenih ogromno elementov različnih plesov. Poleg orientalskih plesov Bližnjega vzhoda in Severne Afrike najdemo tu velik vpliv flamenka in indijskih plesov.
Obdobje korone tudi tebi ni prizanašalo. Kako je Fenix tribe oz. tvoje društvo Drop delovalo med zaprtjem?
Ves čas zaprtja smo delale prek spleta in se učile predvsem novih narečij, novih gibov. Najhujša preizkušnja je bila dejstvo, da prek spleta nismo mogle plesati skupinskih improvizacij, ki so značilne za ATS. Smo pa včasih vajo organizirale tako, da je vsaka od nas vodila in druge smo ji sledile – vsaka pri sebi doma.
Ines, če sem prav razumela, si med zaprtjem naredila tudi tečaj za vaditeljico skupinskih vadb in za prav posebno obliko plesne vadbe, imenovane salsation.
Imela sem kup potrdil o udeležbi na plesnih delavnicah in izobraževanjih vseh zvrsti plesa in vadb, formalnega certifikata pa nisem imela, in to sem si želela. Dvakrat sem se prijavila za certifikat ATS učiteljice, vendar je obakrat vmes posegla usoda. Enkrat je hudo zbolela učiteljica, ki bi nas morala izobraževati, drugič pa je vmes prišla korona. Nato sem januarja 2020 vplačala izobraževanje pri Fitnes zvezi Slovenije za vaditeljico skupinskih vadb in ga nato navkljub vmesnemu zaprtju države tudi uspešno zaključila. Sredi leta 2020 sem kot del svojega praktičnega izobraževanja prvič ‘naletela’ na salsation. Prijateljica Mateja Mikulan mi je enkrat v pogovoru omenila, da je to ena od modernih plesnih vadb, ki je bila v tistem trenutku zelo priljubljena v Ljubljani. Takoj sem preverila in ugotovila, da bo v Budimpešti kmalu vikend učiteljski tečaj, in sem šla. Tako sem junija 2020 v Budimpešti prvič spoznala salsation, ga tam prvič plesala, se popolnoma navdušila in s tem zaključila izobraževanje za inštruktorja kot del praktičnega pouka za vaditeljico skupinskih vadb.
V enem vikendu postaneš inštruktor?
Torej v tem vikend tečaju ti dajo predvsem orodja za potrebe poučevanja in postaneš inštruktor, ampak seveda kar tako poučevati še ne moreš. Jaz sem morala licenco za inštruktorja narediti še pri Fitnes zvezi Slovenije in sem potem potrebovala še dobro leto dni, ves čas naslednjega zaprtja, da sem se zadostno izobrazila za vodenje salsationa.
Razsvetli nas, kaj je to salsation?
Samo ime te vadbe je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz besede salsa, ki med drugim pomeni omaka, torej omaka iz različnih plesnih zvrsti; in pa besede ‘sensation’, kar pomeni občutenje. In to je natanko to, kar jaz že od nekdaj počnem, občutenje glasbe in kako jaz to glasbo prevedem v gib. Torej spet paralela z jeziki in prevajanjem. Uporabljajo se različna glasba in plesi, cel nabor plesnih gibov – od latina do modernega plesa, hip-hopa, tudi orientalskega plesa itd. Salsation je plesna vadba, kjer uporabljamo funkcionalne gibe, vse skupaj pa se izraža skozi muzikaličnost, liričnost in občutenje glasbe. Tvoje vodilo je glasba, ki jo prevedeš v gibanje. Poleg tega pri salsationu dajejo izreden poudarek temu, da mora biti plesna vadba predvsem zabavna in zdrava. In pa seveda nenehno izobraževanje in nadgrajevanje znanja. Tudi ti, Nataša, se strinjaš, da je nenehno izobraževanje izredno pomembno za učitelje na vseh področjih plesa in skupinskih vadb.
In kaj si Ines želi za prihodnost?
Želim si uravnotežiti svoje zasebno življenje in službo s plesom, izobraževanjem in poučevanjem ter razvojem ATS plesa in salsationa na tem svojem štajerskem koncu. Upam in verjamem, da bo oboje v prihodnosti lepo zaživelo tudi na tem koncu Slovenije.
