Spoznajte Davida Jakiča, dijaka 4. letnika Konservatorija za glasbo in balet Maribor, ki širi svoja krila na vse strani baletnega neba.
Dragi David, lep pozdrav in dobrodošel na Paradinem portalu. Najprej kar čestitke za vse pravkar odplesane dejavnosti tako na baletnem tekmovanju Baltek v Lendavi, v sodelovanju pri Giselle s SNG Maribor in na Svečanem koncertu vašega Konservatorija v Mariboru. Imaš rad takšno napeto stanje z obveznostmi non stop ali imaš raje, da je vse bolj umirjeno?
Lep pozdrav tudi vam! Najprej iskrena hvala za čestitke in hvala za povabilo na intervju. Res je, da imam trenutno veliko obveznosti in je stanje zaradi pridobivanja še zadnjih ocen ter priprave na maturo izredno napeto. Sam imam sicer raje, če sem tako ali drugače zaposlen, saj potem ne izgubljam čas za tisto, kar je nepomembno in se lahko fokusiram na bistvo. Seveda pa si po tako napetih in zahtevnih obdobjih vedno vzamem čas za počitek in regeneracijo.
Ampak, ko si se začel ukvarjati z baletom si vedel kaj te čaka ali pač ne?
Seveda si nisem predstavljal kaj me čaka. Težko ocenim, kaj sem si mislil takrat.
In kako je fant iz Gornje Radgone sploh ‘pristal’ v baletnem svetu? Kako je šla tvoja baletna oz. plesna pot. Kje si začel in kako si prišel do 4. letnika UMG?
Po pripovedovanju staršev so v vrtcu, ki sem ga obiskoval, z velikim plakatom vabili na urice ‘baleta’. Balerina na plakatu me je očitno tako prevzela, da sem mamo prijel za roko, jo peljal do plakata in ji povedal, da bom tudi jaz hodil na balet. A urice ‘baleta’ so se zame hitro končale, saj sem tam bolj nagajal kot sodeloval. Ko so me čez 6 mesecev vpisali v prvi razred osnovne šole, sem ponovno izrazil željo, da bi rad plesal balet. Toda tokat ni bilo tako preprosto prepričati starše. Ker je bil vpis že mimo, smo se osebno oglasili v tajništvu Glasbene šole Gornja Radgona, kjer sem tajnico pogumno vprašal, če se lahko še vpišem. In sem se lahko.
Plesno pripravnico ter 1. in 2. razred baleta sem obiskoval v Gornji Radgoni, kjer sta me poučevali plesni pedagoginji Ana Tina Jurgec ter Manca Raušl Kodrič. Pri pouku baleta nisem nikoli manjkal, to je bila zame najpomembnejša stvar na svetu. Užival sem, ko smo se pripravljali in nastopali na naših letnih produkcijah, ki so trajale kar tri dni in smo izvedli več predstav tudi za okoliške osnovne šole. Po izpitu baleta v prvem razredu, je komisija starše povabila na razgovor, kjer so predlagali, vpis na Konservatorij za glasbo in balet Maribor. Avgusta 2015 sem uspešno opravil preizkus plesnih sposobnosti in se na konservatoriju vpisal v 2. razred baleta. V šolskem letu 2015/16 sem obiskoval pouk baleta na obeh šolah. V naslednjem letu sem bil vpisan še samo na konservatorij in letos tukaj kot dijak, ki se izobražuje vzporedno, zaključujem 4. letnik. Na konservatoriju so me poučevali različni plesni pedagogi: Blanka Polič, Martina Svetina, Galina Dmitrieva ter Nikolai Chilnikov. Vsak od njih je s svojim znanjem in osebnim pristopom prispeval k temu, kar danes sem in znam.
Letos torej končuješ z baletnim šolanjem na gimnaziji. Kam naprej? Je to nadaljevanje šolanja ali so to avdicije za sprejem v kakšen ansambel…?
Odločil sem se, da bom nadaljeval šolanje baleta v tujini. Rad bi se končno v celoti posvetil samo baletu, saj sem do sedaj vedno bil razpet med baletom in srednjo šolo. Maja me čaka avdicija za sprejem na študij v Nemčiji.
Če bo potrebno odplesati v tujino, ti bo to problem ali ne?
Odhod v tujino zame ni ovira, saj si to že od nekdaj želim. Menim, da je to izjemna priložnost, da pridobim na izkušnjah in samozavesti.
Vseeno se končuje neko obdobje v tvojem življenju, kajne? Kakšna so bila ta baletna leta, komu vse si hvaležen, da si tukaj in zdaj?
Moja baletna leta so bila zelo zanimiva. Plesni pedagogi, ki so me poučevali, so pustili svoj pečat in prispevali k temu, da sem v vseh teh letih napredoval po svojih sposobnostih. S šolanjem na konservatoriju mi je bila tudi ponujena priložnost, da sem pokukal v svet profesionalnega baleta. To, da sem lahko plesal v baletnih predstavah SNG Maribor Hrestač, Silfida in Giselle mi bo ostalo v lepem spominu. Prav tako sem hvaležen vsem, ki so me podpirali, me vzpodbujali in verjeli vame. Predvsem sem hvaležen mami in očetu, ki sta mi vedno stala ob strani tudi kadar ni bilo lahko. No, mogoče sem tudi hvaležen višjim silam, ki smo me vodile v pravo smer.
Imaš pravo baletno postavo primerno za izvajanje vseh zadanih vlog. Katera vloga pa meniš je tebi pisana na kožo na polju klasičnega baleta in na sodobnem?
Veliko vlog je še, v katerih se še nisem preizkusil, zato težko odgovorim na to vprašanje. Moja želja pa je, da bi nekoč lahko plesal Romea ali pa princa Desire.
Ali enakovredno obravnavaš klasiko kot sodobni izraz? Kje si bolj ali pa najbolj ti?
Čeprav sta mi vsaka po svoje všeč in se še lahko na obeh področjih veliko naučim, se za zdaj bolj nagibam h klasiki, saj mi pri sodobnih plesih manjka še kilometrine.
S sošolko Giulio Babbucci sta odlično odplesala in interpretirala vajin duet Kot tujca. Kako pomemben je recimo ta proces dela, ki je potreben za takšen duet, ki vama ga je koreografirala Martina Svetina?
Ta je izjemno pomemben, saj se dober nastop in čustvena interpretacija tega dueta nista zgodila čez noč. Najprej smo se z gospo Svetino posvetili korakom in tehničnim elementom plesa. Ko je bilo to izpiljeno, so bile na vrsti emocije. Tukaj naju je gospa Svetina vodila in usmerjala, da sva lahko izrazila čustva, ki so bila potrebna za prepričljivo izvedbo tega dueta.
Tvoj zdajšnji pedagog je Nikolai Chilnikov. Kaj vse ceniš pri svojem pedagogu, kaj pričakuješ od njega in kaj pričakuje on od tebe?
Cenim, da je strog in nepopustljiv. S svojimi dolgoletnimi izkušnjami ter znanjem, ve česar sem sposoben in me je vedno v tej smeri tudi vodil.
Si tudi reden obiskovalec tekmovanj. Se ti zdijo tekmovanja pomembna? Na katere rezultate si najbolj ponosen in zakaj sploh tekmovati?
Na tekmovanja gledam kot izkušnjo in priložnost za osebnostno in strokovno rast. Sam sem se imel priložnost tri krat udeležiti tekmovanja BALTEK. Leta 2019 pod mentorstvom Martine Svetine ter leta 2022 in 2024 pod mentorstvom mojega sedanjega pedagoga Nikolaija Chilnika. Najbolj sem ponosen na svoje prvo sodelovanje, saj sem takrat prejel zlato priznanje in prvo nagrado. A tudi na svoje ostale rezultate sem ponosen, saj sem vedno v maksimalno potrudil.
Kaj vse si pripravljen žrtvovati, da postaneš prepoznavni plesalec, če je to seveda tvoja želja?
Tudi do sedaj sem se moral določenim stvarem odpovedovati, da sem lahko svojo pozornost namenjal baletu. Vem, da je za doseganje ciljev potrebno tudi marsikaj žrtvovati. Pripravljen sem žrtvovati veliko, a ne vsega. Sebe nisem pripravljen žrtvovati.
Kaj pa je pravzaprav tvoja želja?
Slediti toku, postati profesionalni baletni plesalec in biti zdrav.
Kaj še privlači tvojo pozornost izven baleta? Kaj rad počneš?
Rad imam umetnost, kot tako in kadar mi čas dopušča, z veseljem obiščem umetnostne razstave.
Si prepoznaven s svojimi svetlimi lasmi in eleganco. Kaj meniš pa te še zaznamuje poleg tega kar mi vidimo? Kakšne so tvoje značajske karakteristike, recimo?
Zase lahko trdim, da sem vztrajen in po značaju trmast. Veliko mi pomeni tudi estetika. Z rezultati svoje dela nisem nikoli popolnoma zadovoljen, saj sem mnenja, da bi lahko opravil še boljše.
Predvidevam, da si si ustvaril dijaško življenje v Mariboru. Imaš kakšen kraj, prostor, lokal, kjer sproščaš svoje misli?
Vsi, ki me poznajo vedo, da rad hodim na kavice. V centru Maribora je kar nekaj dobrih lokalčkov, kjer se rad podružim s sovrstniki.
Kot sem zaznala, pa upam, da pravilno, ste kar prijatelji med sabo, vsi, ki obiskujete mariborski baletni konservatorij. Kako pomembno je prijateljstvo v baletnem svetu sploh v vaših letih?
Res je, da se razumemo. Uspehe drug drugemu privoščimo in se ob njih poveselimo. Smo si tudi v oporo, kadar je komu izmed nas hudo.
Če bi se še enkrat odločil kaj početi v življenju, bi to bil še vedno balet?
Čeprav so bile vmes tudi krize in dvomi, bi se ponovno odločil tako kot sem se – za balet. Svojega življenja si brez baleta ne znam predstavljati.
In zadnje vprašanje je obvezno postavljeno nekako takole. Kaj je zate ples/balet in zakaj sploh plesati?
Balet v meni zbuja posebna čustva, ki me izpolnjujejo.
Hvala in želim ti vse dobro.
Hvala!
