Balerina Tea Bajc je Ljubljančanka, ki je svoje baletno znanje pridobivala tudi v tujini – od milanske Scale do dunajske baletne akademije. V sezoni 2020/2021 se je pridružila ekipi mariborskega baleta in pravkar navdušila v Baletnem triptihu.
Draga Tea, prijazen pozdrav na Paradinem portalu. In čestitke za tvoj krasen nastop v Baletnem triptihu. Pravzaprav trojni nastop, saj je vsak del poglavje zase, a nekako skupni imenovalec ljubezen do giba, bi jaz poimenovala. Kako si doživela to najnovejšo kreacijo Gaja Žmavca, preverjenega Johana Ingerja in vašega šefa Edwarda Cluga kot izvajalka na odru?
Najlepša hvala za čestitke in iskrene besede, ki ste mi jih izrekli po moji premierni predstavi. Plesati v vseh treh delih priznanih koreografov je bila zame najprej velika čast. Čutila sem veliko odgovornost in sprejela to zaupanje s ponosom ter predanostjo. Plesna tehnika sodobnega plesa mi je dala nov spekter gibov, ki mi prej niso bili tako blizu. Sem pa neizmerno uživala in ostajam polna vtisov.
Zdi se, da si dala na videlo sebe v popolnoma drugačni luči, kot smo te bili do zdaj navajeni. Si presenetila tudi samo sebe z gibom, ki ti ni ravno domač, če se tako preprosto izrazim?
V življenju bodo vedno trenutki, ko mi ne bo le udobno. Zelo mi je pomembno, da k takim izzivom pristopim s samozavestjo, voljo, delom in vztrajnostjo. Ko govorim o ‘novih’ plesnih gibih, se zavedam, da ni mejà in da se bom s takimi trenutki srečevala do konca kariere. Navsezadnje je to čar plesne umetnosti, ki mi daje zagon za vsakodnevno plesno disciplino.
Pridobila si tudi na moči, ko sem te videla od blizu, mišice na tvojem telesu so kar izrazite. Kaj vse si počela, da si tako ‘fit’?
Skrbim za ohranjanje zdrave telesne kondicije s posebno sestavljenim programom, ki mi omogoča poleg baletne tehnike izboljšati oziroma vzdrževati vse fizične napore profesionalnega baleta.
Si članica baleta SNG Maribor od sezone 2020/2021. Gre še vedno za honorarni angažma ali si srečnica, ki je pridobila redno zaposlitev? Kaj sploh pomeni en ali drugi status zate kot balerino?
V operi sem še vedno honorarno zaposlena. Vsi, ki smo na honorarni pogodbi, si želimo, da bi se status baletnih plesalcev v Sloveniji uredil z redno zaposlitvijo. Vendar se zavedam, da bi se moralo marsikaj spremeniti.
Je v tem trenutku mariborski balet dovolj, da izpolniš svoje ambicije? Ali morda veš, da pride čas, ko boš razširila krila še kam drugam?
Zelo sem zadovoljna z naprednim učenjem, ki ga pridobivam na različnih predstavah. Kljub temu da je Maribor majhno mesto, imam priložnost sodelovati tudi s svetovno priznanimi koreografi. Kaj prinese življenje naprej, pa nikoli ne vemo. Sledila bom svojim sanjam, željam in pričakovanjem.
Izobraževala si se v Ljubljani, v milanski Scali, na Dunaju. Pakiranje kovčkov ti ne predstavlja težav ali se je to z leti kaj spremenilo?
Z baletnim ansamblom v SNG Maribor sem prepotovala že kar nekaj turnej in z njimi doživela marsikatero dogodivščino. Nastopala sem v različnih mestih po Italiji, Nemčiji, na Hrvaškem, Madžarskem in nazadnje celo na Kitajskem v Hongkongu.
Ko spoznavam nova mesta, njihovo kulturo, hkrati nastopam na velikih odrih ter podoživljam občutke predstav, mi nikoli ni težko pakirati kovčkov.
Kako se Ljubljančanka počuti v ‘totem’ Mariboru? Si se vklopila v okolje? Kaj je super in mogoče kaj malo manj?
Nekaj časa sem potrebovala, da sem se prilagodila na novo okolje in na ljudi, ki sem jih spoznavala. Življenje je tukaj gotovo drugačno kot v velemestih, v katerih sem preživela svoja najstniška leta in prve zaposlitve. Zdaj večino dni preživim v operi. Po napornih dneh svoj mir najdem v svojem stanovanju. V središču večjih mest miru ali tišine skorajda ne poznaš. To je gotovo ena velika pozitivna stran Maribora. Prav tako me prelepa narava v Sloveniji vedno napolni z novo energijo in mi zbistri misli.
Zate navijajo v športnem žargonu kar vsi – starši, sestra iz daljave, fant. Komu si pa najbolj hvaležna za svojo kariero?
Od doma sem odšla precej mlada in ob meni so bili vedno najprej starši ter moja sestra, trenutno flavtistka v Bremenski filharmoniji. So moja stalna opora in podpora. Nekaj, kar si lahko samo želiš. Za to sem neizmerno hvaležna. Zahvala gre seveda tudi vsem učiteljem, od katerih sem se naučila ogromno, brez njih danes ne bi bila to, kar sem.
Je mariborski tempo nekoliko drugačen od ljubljanskega ali celo dunajskega? V čem je recimo bistvena razlika?
Vsako gledališče ima svojo dinamiko dela. Različno delujejo organizacijsko in programsko, zato bi bilo z moje strani neprimerno, da primerjam operne hiše med sabo. Vesela bi bila, če bi v mariborskem baletu bilo več klasičnega repertoarja.
Si umetniška baletno-plesna duša, kajne? Kdaj je ta baletna duša najbolj srečna?
Moj poklic je tudi moj hobi. Vsaka uspešna predstava je izpolnitev, zadovoljstvo in navdih za naprej.
Kaj vse te čaka še do poletja in komu boš posvetila poletni čas, saj vem, da tudi zelo rada organiziraš baletne seminarje in podajaš znanje mlajši generaciji?
Pred poletjem me z mariborskim baletom čakajo še gostovanja na poletnem ljubljanskem festivalu in v tujini s predstavami: Peer Gynt, Carmina Burana, Triptih, Madame Bovary ter Romeo in Julija. Sem kvalificirana vaditeljica PBT-tehnike (Progress Ballet Technique) in PCT-tehnike (Progressing Contemporary Technique) z najvišjo možno stopnjo izobrazbe in certifikatom. Vse leto imam mesečne seminarje. Prav tako poučujem na plesni šoli in predajam znanje, ki je še kako pomembno za zdrav razvoj mladih plesalcev. Zato vabim vse plesalce, da se mi pridružijo konec avgusta 2023. Vse informacije o seminarju lahko dobite na: pbt.teabajc@gmail.com
Tea, zakaj je vredno toliko truda v vašem poklicu? Zakaj sploh plesati?
Vse je vredno, če je želja, volja in če čutiš srečo v tem, kar počneš. Uspeh je nagrada za vztrajnost, disciplino in trdo delo.
Vse dobro ti želim in hvala za pogovor.
