Nuška Gujt obiskuje 7. razred dunajske Balletakademie der Wiener Staatsoper, kjer je trenutno edina Slovenka na akademiji in balet je njeno poslanstvo.
Draga Nuška, pozdrav, ponovno na Dunaj, čeprav sva se na hitro videli na razglasitvi Mladih upov na ljubljanskem Gradu. Ko pa sva se nazadnje takole po elektronski pošti pogovarjali si se ravno vpisala na Dunaj na Balletakademie der Wiener Staatsoper v starosti oz. mladosti šestnajst let. Kaj se je sedaj po dveh letih šolanja na Dunaju spremenilo?
Pozdravljena, draga Barbra. Ujela si me še, ko imam prosto in sem prišla domov za praznike. Res je, srečali sva se v prelepem ambientu Ljubljanskega gradu in se uspeli malo podružiti. Hvala za darilce, ki si mi ga prinesla in še vijolične barve, saj veš…Maribor…
Dunaj je zanimiv že sam po sebi, vendar zaradi vseh obveznosti nimam toliko časa, da bi lahko to popolnoma izkoristila. Ker živim v bližini Belvedere sem si pred kratkim ogledala razstavo vedno popularnega Gustava Klimta. Res vredno ogleda. Zagotovo lahko rečem, da sem prišla na dunajsko baletno akademijo s ciljem, da se tehnično še nadgradim. V letošnjem letu imam možnost delati z izjemnim pedagogom Robertom Gabdulinom. Pohvale, ki jih dobim od njega mi ogromno pomenijo. Vsak dan delati z njim je užitek. Kot zanimivost morda to, da sem se od njega veliko naučila, ne samo v smislu tehnike nog, ampak tudi pri popolnoma ženstvenih elementih rok. Zaradi njegovih korekcij sem pri sebi opazila velik napredek. Kadar pridem v Maribor pa rada delam z našim ansamblom. Hvaležna sem Edwardu Clugu, da me povabi in seveda naši Alenki Ribič in Antonu Bogovu, s katerima mi je v veliko čast delati in ju zelo cenim.
Kaj vse si pridobila tako na področju baleta kot v življenju samem?
Ker sem že končala Umetniško gimnazijo v Mariboru (v smislu strokovnih predmetov), sem se na povabilo na Dunaj odzvala predvsem zaradi tehničnega napredka, pa tudi da pridobim več izkušenj pri pas de deux. Lahko rečem, da je cilj, s katerim sem se odločila priti na Dunaj, že sedaj dosežen. Naslednje leto je moje zadnje leto na akademiji. Glede na to, kako je zadovoljen z mojim delom moj trenutni pedagog lahko rečem, da sem tudi jaz potem dosegla zastavljen cilj. Vsekakor pa mislim delati na sebi in na napredku še naprej vsak dan. Drugače pa sem pridobila veliko življenjskih izkušenj. Prej tudi nisem govorila nemško. Sedaj pa sem zraven angleščine in francoščine pridobila tudi že kar nekaj znanja nemščine. Je pa tako, da se večina z mano pogovarja v angleščini.
Ali lahko sedaj rečeš, da je to bila definitivno dobra in pametna odločitev pa čeprav si zapustila varno zavetje staršev, domačega Maribora?
Seveda, odločitev je bila prava. Vse se zgodi z razlogom in ob pravem času. Na eni točki moramo tudi mi, podobno kot vrhunski športniki iti v tujino. Tako se lažje primerjamo s konkurenco, na tak način smo tudi sami konkurenčni in če pohvalim še naše športnike, velikokrat najboljši.
Kako drugačno je dunajsko življenje od mariborskega?
Dunaj je kulturno nepopisno bogat, pogoji dela so odlični. Glede na raziskavo Economist Intelligence Unita je bil Dunaj že drugo leto zapored razglašen za mesto, v katerem je življenje najprijetnejše. Maribor pa je vseeno moj dom.
Poleg študija baleta ‘obiskuješ’ še 3. letnik Prve gimnazije Maribor. Obiskuješ sem dala v narekovaj saj verjetno delaš izpite in menda imaš same petke. Kako ti uspeva balansirati najbrž naporn dnevni urnik?
Tako je, na Prvi gimnaziji Maribor sem v 3. letniku. Imam najboljše sošolke na svetu, profesorje in vodstvo šole pa tudi ne morem prehvaliti. V lanskem šolskem letu sem še imela individualiziran učni načrt tako s Prvo gimnazijo Maribor, kot tudi s Konservatorijem za glasbo in balet Maribor. Ker sem končala Konservatorij za glasbo in balet Maribor (v smislu strokovnih predmetov) imam obveznosti nekaj manj, kot lani. Ne bom rekla, da je urnik naporen, ampak organiziran. Ker sem lani že z odliko opravila en maturitetni predmet, mi bodo prioriteta še ostali maturitetni predmeti. Vsekakor je lažje, če lahko slediš pouku in še posebej pripravam na maturo vsak dan. Tega sem, tako kot tudi večina vrhunskih športnikov, žal prikrajšana. Smo pa navajeni različnih odrekanj. Večina baletnikov na Dunaju ima pouk popoldan, saj obiskujejo gimnazijo, ki je dejansko del internata, v katerem živim. Meni pa ni žal, da se za to nisem odočila, saj čutim veliko pripadnost moji Prvi gimnaziji Maribor, vesela sem, da se veselijo mojih uspehov, podpirajo me na vsakem koraku. Jeseni grem z njimi tudi na maturantsko ekskurzijo v Španijo in kasneje na maturantski ples, čeprav imamo na Dunaju podoben ples vsako leto.
Študij baleta na Dunaju pa ti omogoča tudi štipendija Zavoda Mladi upi Zavarovalnice Triglav katere letošnja prejemnica si. Kaj pomeni takšna finančna pomoč za tebe in tvoje starše, sorodnike, ki so brez dvoma največji sponzorji?
Zavarovalnica Triglav skozi ta projekt dokazuje izredno skrb za razvoj nadarjenih mladih športnikov in umetnikov. Sam projekt je zelo dobro zastavljen, zato sem neizmerno uživala v vseh fazah sodelovanja in z prav vsemi smo se na fotografiranju in snemanju zelo zabavali. Na Ljubljanskem gradu sem spoznala tudi ekipo Zavarovalnice Triglav, resnično delajo dobro. Seveda pa sem najbolj vesela, da je lahko z mano prišel predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije, Tomaž Rode. Tudi letos grem poleti v Piran, kjer DBUS organizira DANC’S seminar in veselim se že, da bomo imeli ponovno baletne predstave v Avditoriju Portorož, imam pa tudi nekaj nostalgije na takrat, ko smo še imeli baletne predstave na Tartinijevem trgu.
Trenutno si edina Slovenka na baletni akademiji, kajne. Ni enostavno postati del študijske ekipe, kajne? Bi dejala, da si imela poleg talenta mogoče tudi kaj sreče, saj pravijo, da je potrebna v življenju?
Tako je, sem edina Slovenka, to je že prava posebnost, saj je ogromno baletnikov iz drugih držav. Nekako ne bi mogla reči, da sem imela srečo, ampak, ko dobiš neko priložnost, se sam odločaš, če jo boš izkoristil in v katero smer te bo to v življenju popeljalo. Avdicija, na katero sem dobila osebno povabilo pa nikakor ni bila enostavna, saj sem jo morala opravljati ves teden. Predvsem so upoštevali talent, predispozicije, tehniko, morda še kaj…
Kaj pa bi svetovala baletni kolegici/kolegu, ki si želi študirati balet ali pa ples v tujino, kaj je tisto najbolj pomembno za odločitev?
Meni se je zdela ta pot, da odidem v tujino, popolnoma naravna že od nekdaj. Seveda lahko pridobiš dodatna znanja tudi na raznih ‘summer courses’. Morda bi za tiste, ki se odločajo rekla to, da z odhodom v tujino ni nujno zagotovljen uspeh. Veliko je odvisno od tega, s kom delaš, treniraš, predvsem pa od tebe samega.
Letos te nismo videli na baletnem tekmovanju Baltek. Ali to pomeni, da si dala tekmovanja na stran ali se pripravljaš na kakšno v bližnji prihodnosti?
Tekmovanja obožujem, vendar akademija v zadnjih letih nikogar ne usmerja na tekmovanja. Pripravljam pa pas de deux iz baleta Don Quixote s kolegom iz akademije in mi je to trenutna prioriteta. Zagotovo bom še pokazala kakšno solo variacijo v prihodnje.
In kakšen bi bil odgovor na zadnje vprašanje, ki je zame tradicionalno. Zakaj plešeš balet, zakaj sploh plesati?
Malo sem pogledala za nazaj, kaj sem skozi leta odgovarjala na tvoje ‘tradicionalno’ vprašanje in je bilo kar zanimivo najti naslednje svoje izjave: ‘…pravijo, da težko, jaz pa v baletu uživam… (13 let); ‘Resnično lepo. Je moj način življenja. Upam, da občinstvo to opazi.’ (16 let). Obe moji izjavi iz otroštva sta mi še sedaj blizu. Bi pa zaključila s citatom v francoščini, saj je tesno povezana z baletom: ‘La vie est un ballet; on ne le danse qu’une fois’. V prevodu: ‘Življenje je balet; plešemo samo enkrat.
Hvala za tvoje misli in vse dobro želim!
O Nuški si lahko preberete tudi tukaj https://www.paradaplesa.si/tristosestdeset/spoznajte-nusko-gujt-najmlajso-balerino-na-13-tekmovanju-mladih-baletnih-plesalcev/ in tukaj https://www.paradaplesa.si/ujemi-korak/nuska-gujt-balet-bo-moj-poklic/
