Vabljiv magnet za gledalce. Mednarodni baletni gala koncert!

Gusar v izvedbi Jana Trniniča in Akane Ichii (foto: Darja Štravs Tisu)

Letos so sladokusci baletne umetnosti znova prišli na svoj račun, in to na prvo aprilsko nedeljo, ko so zasedli vse kotičke Gallusove dvorane Cankarjevega doma (CD) Ljubljana, tudi navdušeno sledili velikemu mednarodnemu umetniškemu dogodku: mednarodnemu baletnemu gala koncertu v izvedbi Cankarjevega doma in Društva baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) ter v organizacijskem vodenju Tomaža Rodeta in Staše Mihelčič.

Mednarodni baletni gala koncerti so v slovenskem kulturnem prostoru precej redka umetniška poslastica, kot je DBUS zapisal v slikoviti gledališki knjižici (oblikovanje in založništvo: DBUS) in vabilu za letošnji baletni koncert solistov ter prvakov evropskih baletnih odrov, med njimi so tudi slovenski baletni solisti. Največkrat do danes je gala baletne koncerte gostil DBUS. Spominjam se enega prvih koncertov gostujočih mednarodnih baletnih zvezd na ljubljanskem poletnem festivalu, ko smo ob zaključku razočarani primerjali slovenske prvake z gostujočimi, tudi prišli do zaključka, da to gotovo niso bili prvi solisti, ampak zvezde poletnih koncertnih/ komercialnih skupin, ki se jim sledi v naših halah. Potem je DBUS leta 2010 organiziral mednarodni baletni koncert na Velikem odru SNG Maribor, poimenovan Plesalci plesalcem, v podporo in pomoč baletnim plesalcem, prizadetim v rušilnem potresu v Santiagu de Čile. Tudi so se še naprej vrstili mednarodni baletni koncerti na istem odru v letih 2011, 2012 in 2015. Ob počastitvi 100-letnice prvega ljubljanskega/slovenskega baletnega ansambla je DBUS leta 2019 organiziral novi veliki baletni koncert z naslovom Zvezde mednarodnih baletnih odrov v Gallusovi dvorani CD, temu pa sledil leta 2022 še svečani dobrodelni mednarodni baletni koncert za mir v sodelovanju s SNG Opera in balet Ljubljana na prenovljenem odru ljubljanske Opere.

Esmeralda; Yuya Omaki in Haruhi Otani (foto: Darja Štravs Tisu)

In so znova na odru Gallusove dvorane utripale bleščeče zvezde državnih baletnih hiš iz Amsterdama, Berlina, Brna, Estonije, Slovenije, tudi vzhajajoče baletne zvezde, ki jih je DBUS vseskozi promoviral že od prvega Gaudeamus gala baletnega koncerta leta 2010 v Kulturnem domu Lendava. Letošnji svečani mednarodni gala baletni koncert je tekel v dveh delih z vmesnim odmorom, zaplesalo pa 15 mednarodnih baletnih zvezd v 14 koreografijah klasičnega baleta, neoklasicizma in novodobnih plesnih trendov. Začel pa se s pas de deux iz baleta Esmeralda na glasbo Cesarea Pugnija in v koreografiji Mariusa Petipaja, v plesni liriki baletne klasike in neučakane ljubezni, v izvedbi dveh priznanih japonskih baletnih umetnikov – Haruhi Otani in Yuye Omakija, solistke angleškega nacionalnega baleta in solista SNG Balet Maribor. Haruhi Otani je plesalka lahkotnih baletnih korakov, vrtečih se piruet in stabilnih višav. Yuya Omaki se je znova potrdil kot leteči plesalec neslišnih doskokov, ki tokrat še posebej navduši v novih višinskih torzijah, tudi novih letečih variacijah. Oba omenjene baletna solista sta se v pas de deux baleta Esmeralda iskrila kot sijoči lirični par virtuozne usklajenosti in medsebojnega zaupanja.

Raymonda; Gvendolin Nagy (foto: Darja Štravs Tisu)

Esmeraldi je sledil beli baletni solo Raymonde v izvedbi Gvendolin Nagy iz baleta Raymonda po M. Petipaju na glasbo Aleksandra Glazunova (madžarska univerza za ples in umetnost Budimpešta). Balerina Gvendolin Nagy je leta 2014 končala svoje baletno šolanje na madžarski baletni šoli za ples in umetnost v Budimpešti. Je pretanjena plesalka, ki v baletni kod vnaša svoj lasten utrip, čutno noto trepetavega navdiha, tudi je na svoji študijski in profesionalni poti bila deležna vidnih nagrad. V drugem delu programa je še posebej navdušila v izvedbi sodobne baletne kompozicije o utesnjenosti, bolečini in osvoboditvi: Solo dekle koreografa Richarda Wherlocka; Posvetitev pomladi Igorja Stravinskega.

Romeo in Julija; Antoneta Turk in Zoltán Kaszab Bence (foto: Darja Štravs Tisu)

Balkonski prizor iz baleta Romeo in Julija sta na glasbo Sergeja Prokofjeva v koreografiji Tomaža Rodeta zaplesala Antoneta Turk in Zoltán Kaszab Bence. On je tisti, ki čaka na svojo Julijo, je Romeo, ki ga ona preseneti, in se iščeta, ko pa končno najdeta, je to neučakan mladosten vir objemov, lepih razpotegnjenih linij, skokov in poljubov v presežkih. Balerina Antoneta Turk je doma iz Grobelnega pri Šentjurju, diplomirala pa na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, študije je zaključila na Univerzi za ples in umetnost v Budimpešti, opravila tudi magistrske študije plesne pedagogike na Alma Mater Europaea in se po opravljeni avdiciji na začetku leta 2022 pridružila baletnemu ansamblu Narodnega gledališča Brno. Antoneta Turk je prejemnica najvišjega priznanja baletne umetnosti v Sloveniji – nagrade Lydie Wisiakove 2022 – za izjemno kreacijo vlog: Julije v baletu Romeo in Julija, Michaele v Carmen ter Dekleta v baletu Leseni princ
Po odmoru sta Antoneta Turk in Zoltán Kaszab Bence znova zaplesala na začetku drugega dela. Zaplesala sta duet Two/Dva v moderni baletni koreografiji Maria Radačovskyjega na glasbo Frédérica Chopina. V koreografiji se poudari lepota njunega telesnega skladja, kar poudari še njun oprijeti kostum sončnih plaž. Two je plesni duet zahtevnih dvigov, preprijemov, fizičnih moči, odskokov in letečih ravnotežij, ko se plesni par v Chopinovi liriki vdaja telesnemu hrepenenju lepljivih strasti, prelivajočim se dotikom ob nizanju gibko izklesanih telesnih struktur umetniškega navdiha. Madžarski baletni plesalec Zoltan Kaszab Bence se je prvotno aktiviral v gimnastiki in breakdancu, nato je pri svojih 14-ih dobil štipendijo za plesno šolo, kjer so poleg različnih zvrsti plesa poučevali tudi balet. Opredelil se je za balet, tudi diplomiral na Univerzi za ples in umetnost v Budimpešti, smer balet. Po diplomi je bil član baleta v gledališču Győru na Madžarskem in leta 2022 postal član baletnega ansambla Narodnega gledališča Brno. V svoji odlični predstavitvi v dveh tako različnih plesnih koreografijah lahko pričakujemo, da bosta baletna plesalca Antoneta Turk in Zoltán Kaszab Bence kmalu promovirana za solista Baleta Narodnega gledališča Brno, kjer danes tudi plešeta.

Grand pas classique; Ines Mcintosh in Thomas Docquir (foto: Darja Štravs Tisu)

V prvem delu programa se predstavita tudi talentirana mlada baletna plesalca pariške opere: Ines Mcintosh in Thomas Docquir v grand pas classique; glasba: Daniel-Francois Auber, koreografija: Victor Gsovsky. V drugem delu programa zaplešeta še grand pas de deux iz baleta Gusar; glasba: Adolph Adam, koreografija: M. Petipa. V svoji dovršeni baletni izvedbi mladostnega navdiha sta v obeh baletnih izhodih virtuozno zažarela. Ines Mcintosh je že s šestnajstimi leti postala članica (2019) baletnega ansambla Pariške opere, dve leti pozneje pa promovirana za solistko/sujet. Soplesalec Thomas Docquir prihaja iz Belgije, kjer je zaključil Academiie de dance de Namur, član baleta Pariške opere je postal leta 2015, za solista pa promoviran leta 2020. Ob tako izvrstnem nastopu dveh klasičnih baletnih duetov bosta Ines Mcintosh in Thomas Docquir gotovo kmalu uresničila svoje sanje ter postala prvaka baleta Pariške opere.

Don Kihot; Dinu Tamazlacaru in Iana Salenko (foto: Darja Štravs Tisu)

Nemški državni balet Berlin sta zastopala Iana Salenko in Dinu Tamazlacaru. Iana Salenko se je v rani mladosti odločila za gimnastiko in plesala ljudske plese. V rodnem Kijevu je pri dvanajstih začela s šolanjem baleta, študije pa nadaljevala na baletni šoli Vadima Pisareva v Donecku. V operi in baletu v Donecku je Salenko postala baletna solistka, vse dokler se leta 2005 ni preselila v Berlin, kjer je že od leta 2007 njihova prvakinja. Dinu Tamazlacaru prihaja iz Moldavije, baletno šolanje je obhajal v rojstnem Kišinjevu, študije pa nadaljeval na konservatoriju na Dunaju, nemškemu državnemu baletu v Berlinu se je pridružil leta 2004, za njihovega prvaka pa bil promoviran leta 2012. V prvem delu programa sta tako Iana Salenko kot Dinu Tamazlacaru zablestela v svojih solističnih variacijah.

Umirajoči labod Iane Salenko (foto: Darja Štravs Tisu)

Iana Salenko je tega večera fascinirala z novo vizijo Umirajočega laboda na glasbo Camille Saint Saënsa, v koreografiji po Michelu Fokinu. Bil je to utelešen labod novih plesnih zamahov kril (rok), vzvišene ‘labodje’ drže, ko napol zaprtih kril lebdi (na vodi), se vrtinči v krogih, zajame zračni vzlet in poleti v prostranost ali pač širi in čisti svoje peruti. Ona, Iana Salenko, je v baletni liriki subtilno pričarala vsak labodji trenutek. Je to bil umirajoči, utrujen ali osamljen labod, niti ni bilo pomembno, kajti bil je to baletni solo edinstvenega labodjega vzklika prima balerine Iane Salenko.

Les Burgeois; Dinu Tamazlacaru (foto: Darja Štravs Tisu)

Dinu Tamazlacaru je iz svojega programskega ‘žepa’ znova potegnil svoj adut, veličastno plesno interpretacijo Les Burgeois: La vie en rose glasbenika Jaquesa Brela, v koreografiji Bena van Cauwenbergha. Izvirno koreografijo, ki sledi glasbi in besedilu znanega šansona, je Dinu Tamazlacara humorno nadgradil v stilu kabareta, in znova osvojil gledalce. V grand pas de deux iz tretjega dejanja baleta Don Kihot na glasbo Ludwiga Minkusa in koreografiji M. Petipaja sta prvaka nemškega državnega baleta Iana Salenko in Dinu Tamazlacaru tudi veličastno zaključila mednarodni baletni gala koncert.

Labodje jezero; Anna Tsygankova in Giorgy Potskhishvili (foto: Darja Štravs Tisu)

Prvi del tega izrednega baletnega koncertnega večera se je zaključil s pas de deux Odille in Princa Siegfrieda iz tretjega dejanja baleta Labodje jezero; glasba: Peter Ilič Čajkovski, koreografija: M. Petipa/Rudi van Dantzi, v interpretaciji baletnih prvakov nizozemskega nacionalnega baleta, Amsterdam. Nizozemska baletna prvaka, Rusinja Anna Tsygankova in Gruzijec Giorgy Potskhishvili, sta uprizorila dramatičen ples zla in pričakovanja v močeh baletne interpretacije, ki ga le redko zasledimo, sta tudi mednarodno priznana baletna virtuoza, zaželena na vseh odrih sveta. Njena Odille je v ostricah rezila in hitrostih časa zvito ter silovito vabila Princa Siegfrida, tudi zlokobno razdirala praznično vzdušje tega dejanja. S svojo virtuozno interpretacijo sta Anna Tsygankova in Giorgy Potskhishvili ne le briljantno odplesala, ampak tudi dramsko poglobljeno odigrala svoji vlogi.

Tango; Anna Tsygankova in Giorgy Potskhishvili (foto: Darja Štravs Tisu)

In je duet Anna Tsygankova in Giorgy Potskhishvili še enkrat zablestel v drugem delu tega gala večera v koreografiji Tango koreografa Xin Peng Wanga in na glasbo Astora Piazzolla. Plesala sta Tango vročekrvnih strasti, kot bi njuni duši bili zapriseženi glasbi in plesu argentinskega tanga. Kot bi to bil njun zadnji, strasten plesni objem na velikem odru Gallusove dvorane; saj sta obletela ves oder, obstala v višavah, se vrtinčila v kotnih ostrinah korakov, nagibov, obratov ter pogledov, v vročici svojega tanga tudi ogrela ozračje in navdušila občinstvo.

Adagietto v izvedbi Nine Noč in Filipa Juriča (foto: Darja Štravs Tisu)

V drugem delu mednarodnega baletnega gala koncerta sta k izrednim baletnim izvedbam doprinesla še dva izhoda slovenskih baletnih solistov. Na velikem odru Gallusove dvorane je znova zaplesal Jan Trninič, še nedavno mlad baletni plesalec Baleta SNG Maribor, tokrat s solistko baleta estonske narodne opere, Japonko Akane Ichii, v pas d´esclave baleta Gusar Adolpha Adama in koreografiji M. Petipaja. Bilo je prijetno slediti njunemu baletnemu duetu, čeprav ob manjšem zdrsu baletnih špic, kar se pač dogaja, vendar so njuno nadaljevanje dobro uigranega baletnega para gledalci tudi glasno nadgradili. Jan Trninič se je pohvalno vrnil kot dozorel baletni plesalec višinskih (neslišnih) skokov in vrtečih se piruet, tudi prave drže kot Lankedem v plesu sužnjev.
Njima sta sledila baletna solista SNG Opera in balet Ljubljana, Nina Noč in Filip Jurič, v koreografiji Renata Zanelle Adagietto na glasbo Gustava Mahlerja. Je duet nevarnih strasti, kjer Nina Noč subtilno zapleše vlogo ženske, zajete v njegov okovani objem, ko pa se ji uspe osvoboditi, je on tisti trpeči člen dueta. Tudi ona zares ne odide, ampak se vrača v njegov objem s poljubom premirja. Filip Jurič se je po končanem šolanju na KGBL Maribor jeseni 2014 pridružil baletnemu ansamblu SNG Maribor, kjer je plesal v vidnejših vlogah tako klasičnega kot sodobnega baleta, od jeseni 2020 pa je kot baletni solist angažiran v SNG Opera in balet Ljubljana. Leta 2022 je postal prejemnik stanovske državne nagrade Lydie Wisiakove za izjemne dosežke v baletni umetnosti Slovenije v kreacijah vlog: Romea v baletu Romeo in Julija, Lakadema v Gusarju in v duetu Adagietto.

Posvetitev pomladi; Gvendolin Nagy (foto: Darja Štravs Tisu)

Odličen sprejem mednarodnega baletnega gala koncerta ob velikem navdušenju gledalcev je znova potrdil, kako je repertoar baletne klasike postal vabljiv magnet naših baletnih in koncertnih odrov, tako kot tudi moderne in sodobne baletne predstave v profesionalnih izvedbah solistov ter baletnih ansamblov. Zato ne zamudite 1. mednarodnega baletnega festivala, napovedanega 22.–26. junija na odrih Cankarjevega doma, SNG Opera in balet Ljubljana.