Pozdravljen, je Mitja Obed še vedno edini ali pa skoraj edini plesalec flamenka v Sloveniji?
Pozdravljena. Flamenko je v Sloveniji res najpopularnejši pri ženski populaciji, vendar se zanj odloči tudi kakšen moški. Tako imamo tudi nekaj zavzetih moških plesalcev. Vsekakor pa ne morem reči, da sem edini flamenko plesalec, saj je na našem prostoru kar nekaj odličnih profesionalnih plesalk.
Kaj meniš, zakaj vas je tako malo?
Flamenko sam po sebi ni izjemno razširjen ples, poleg tega ima neupravičen sloves pretežno ženskega plesa. Splošna slika pri ljudeh je plesalka črnih las, oblečena v obleko z volani, izražajoča svojo ženstvenost. Vendar je flamenko večplasten – prav tako, kot lahko izraža vsa stanja s palete čustev, najdemo v njem tudi ogromno moške energije, ki plesalca predstavi v polju možatosti, elegance, surovosti in geometrije. To predstaviti občinstvu pa je eden od ciljev.
Kaj je potrebno za dobrega moškega plesalca flamenka?
Kot pri vseh plesih potrebuje razumevanje telesa, to sta nacentriranost in koordinacija, slednja je v flamenku izjemno zahtevna in na začetku tudi profesionalnim plesalcem drugih zvrsti predstavlja trd oreh. Nujno je poznavanje flamenka kot glasbeno-plesne zvrsti, saj je plesalec vpet v dogajanje kot soustvarjalec ob vsaki izvedbi. Virtuoznost z nogami je še ena stvar, ki se pripisuje moškemu polu. Je pa res, da so vse naštete stvari prav tako pomembne za plesalko, le da je gib pri njej bolj mehak, pogosto bolj poln.
Nekaj časa si širil tudi flamenko sceno na Hrvaškem oz. v Zagrebu, pa se nekako ni obneslo, a zdaj se scena spet počasi vrača. Kaj je razlog za to?
Na Hrvaškem sem živel dve leti, takrat je scena sicer kar zaživela, vendar je bilo to pionirstvo, za kar je normalno, da vsaka borba ne obrodi takojšnjih sadov. Tam je sicer s plesom res veliko težje preživeti kot pri nas. Pa še pri nas ni rožnato. Nekaj časa sem vodil delavnice ob koncih tedna, z letošnjo sezono pa spet začenjam redni pouk ob ponedeljkih in torkih v Zagrebu. Veseli me, da se flamenko razvija tudi v Splitu, kjer vodim delavnice, redne tečaje pa ima Viktoria Caktaš.
Je flamenko v Sloveniji našel svoj pravi prostor med občinstvom? Vsaj zdi se tako s Pocket teatrom.
Je, na več mestih flamenko živi v Sloveniji. V Pocket teatru je stvar lepo zaživela. Uveljavlja se kot glasbeno-plesna zvrst ter kot uprizoritvena umetnost, kjer se pogosto povezuje s sodobnimi praksami v glasbi in plesu. Občinstvo postaja vse bolj odprto tudi za domače ustvarjalce, flamenko ima namreč v sebi stereotip geografske določenosti. Seveda ima svoj izvor, a ga soustvarjamo tudi tujci.
Že nekaj časa si spet v Sloveniji – tako kot del plesne skupine CoraViento, kot solist, kot del predstav z Mario Keck. Kako sploh deluješ?
V osnovi sem svobodnjak. Sodelujem v več projektih in imam srečo, da lahko sodelujem z odličnimi plesalci in glasbeniki. Včasih dam sam pobudo za projekt (diStoRTion, Box), včasih pa se pridružim iniciativi. Z Mario Keck sodelujem v glasbeno-plesni skupini MiMart, ki občinstvu predstavlja flamenko, začinjen z romskim melosom. V projektu Sentido skupaj z Urško Centa, Tomažem Pačnikom in Mirzo Redžepagićem odenemo flamenko v spevnost klavirja, ki je poleg kitare v flamenku najpogostejši vodilni inštrument.
September je že v polnem zagonu. Kako pa dihaš ti v tem času, ko se pripravlja nova sezona? Je vedno od začetka ali kako drugače?
To je čas novih pričakovanj, vendar nič dosti drugačen kot sicer. Redni treningi (samostojni, skupinske vaje, balet) in ustvarjanje. Začenja se pedagoško delo, malo več je birokracije, da se uskladijo obveznosti in iščejo nove priložnosti. Če le ni preveč pavze, nikoli ni od začetka, vsakič le stopnico višje. Sam si čisto pavzo poleti vzamem dvakrat po teden, kar je vedno koristno, saj omogoča vdih in pogled od zunaj.
Kaj konkretno pripravljaš do konca leta in v letu 2019?
Trenutno je delo na projektih MiMart in Sentido (povečanje repertoarja), pa še eno zasedbo načrtujem. Načrtujem dva, tri kratke plesne filme. Redno poučevanje v Ljubljani, Velenju, Mislinji in Zagrebu, prav tako pa delavnice flamenka in flamenko moderna, na katere vabim vse, željne malo drugačnega pristopa k flamenku. V Ljubljani (društvo CoraViento) bi izpostavil jutranje klase flamenka, ki so odprti tudi za plesalce preostalih plesnih zvrsti. V januarju organiziram skupinski izlet v Madrid za učence iz Hrvaške in Slovenije.
