Delavnica Joea Alegada bo v Ljubljani od 13. do 15. maja.
Draga Urša, pozdravljena, in zelo me je razveselila tvoja napoved, da znova prihaja v Ljubljano Joe Alegado s svojim ‘workshopom’ oz. delavnico. Zdaj pa ne vem, ali je sedma delavnica leta 2020 bila izvedena in bo to že osma po vrsti, no, razsvetli nas, ker ti imaš pa res pregled nad dogajanjem?
Draga Barbra, tudi jaz se neizmerno veselim, da bomo dveh ‘koronskih’ letih znova gostili Joeja Alegada v Ljubljani! Odpadli sta torej delavnici leta 2020 in 2021, po mojem spominu pa smo z vsakoletnimi delavnicami Joeja Alegada v Ljubljani štartali leta 2014, torej bo letošnja sedma po vrsti. In seveda ciljamo na deset plus!
Torej Shifting Roots (premikanje korenin, kot sva to midve poslovenili) se s časovno distanco nadaljuje. In že pred dvema letoma si lepo poslovenila njegovo metodo dela in sicer takole “V želji vzpostaviti ločnico med svojo osebno rastjo, razvojem v plesu in plesnim izrazom ter principi José Limón tradicije, iz katere v osnovi izhajam, sem se odločil, da svoje delo poimenujem Alegado Movement Language. S tem želim poudariti dejstvo, da so nastanku mojega plesnega jezika botrovale tudi raznolike somatske izkušnje in izkušnje s področja številnih športov od ranega otroštva do danes. Če sežem dlje, pod tem somatskim temeljem rastejo korenine, ki se raztezajo še globlje, v samo središče/dušo naše Zemlje. In ker smo ljudje v konstantnem gibanju, prehajanju skozi in prek Zemljine pokrajine, sem se odločil, da svoje delo poimenujem z besedno zvezo Shifting Roots.” Kaj torej lahko udeleženci pričakujejo letos oz. saj sploh ne gre za pričakovanja, ampak se preprosto udeležiš delavnice, ker je to Alegado, kajne?
Joe je poleg poetike v plesu tudi zelo izrazen z besedami in svoje plesno delo artikulirano utemeljuje skozi jezik, ki velikokrat izhaja iz neke globoke povezanosti človeka z naravo, izhaja iz iskanja te povezanosti in predanosti iskreni plesni izpovedi, ki se napaja v starodavnem in prizemljenem. Med koronskimi ‘lock downi’ je Joe napisal tudi knjigo z naslovom Chimera Man, ki je na voljo za nakup v spletni različici tukaj https://joealegado.com/ (da mu še malo reklame naredim). In ja, kot si zapisala – preprosto se udeležiš delavnice, ker je to Joe Alegado, ker po eni strani že vsi vemo, kaj pričakovati, po drugi strani pa vemo tudi, da bomo znova postavljeni pred izziv kompleksnosti, potrpežljivosti, iskanja svojih korenin in odkrivanja užitkov, da od tam poletimo dalje.
Tudi ti si z njim povezana že dolga leta kot njegova asistentka. Kako doživljaš to vajino povezavo po precejšnjem številu let in se kdaj zalotiš, da tvoje misli pravijo “dost bo” ali pač ne?
Njegova asistentka sem od leta 2008, se pravi tam okrog 15 let! Veliko mojega plesnega znanja izhaja iz tega dolgoletnega sodelovanja, hodim pa tudi po drugih plesnih poteh, svoje znanje in razumevanje plesočega telesa črpam iz različnih virov in lastnega raziskovanja, sodelujem z različnimi plesalci/-kami, koreografi/-njami in kolektivi. Tako da vedno, ko se po nekaj mesecih, pol leta ali letu dni z Joejem srečam v studiu, je, kot da bi prišla domov. Mogoče sploh zdaj, v zadnjih letih, ko z njim sodelujem malo manj, večinoma le še na ImPulsTanzu in na delavnicah v Ljubljani, resnično cenim najino dolgoletno sodelovanje in vse znanje, ki sem ga od njega prejela. Obenem pa se vedno čutim tudi slišana in upoštevana v svojih predlogih, večinoma se pri kreaciji materiala Joe v zadnjem času zanaša na rešitve in predloge asistentk, kar pa ne pomeni, da ni neizprosen pri piljenju in razumevanju detajlov, preciznosti, povezave gibanja z glasbo ter njegovega prepoznavnega gibalnega sloga in podpisa.
Torej vajina skupna pedagoška pot vaju bo tudi letošnje poletje pripeljala na Dunaj na ImPulsTanz. Je tudi ImPulsTanz, čeprav skoraj enak, zate vedno znova razburljiv?
Ja, festival je vsako leto novo doživetje, predvsem je lepo srečati vse plesne prijatelje in prijateljice v mestu, ki en mesec utripa v plesnem ritmu, si ogledati aktualne predstave in se naužiti razsežnosti plesnih studiev Arsenala.
Lansko leto si tam soustvarjala po enoletnem premoru in bilo je bolj mirno, kajne, kot v ‘normalnih brezkoronskih letih’? Kaj si najbolj pogrešala in kaj je bilo odlično? So letos kakšna posebna pričakovanja mogoče?
Lani je bil festival zelo ‘lokalen’ – če smo v prejšnjih letih tam srečevali plesalce in plesalke z vsega sveta, smo bili lani tam bolj iz okoliških držav. Je pa super in pohvalno, da so festival kljub vsemu organizirali in nam omogočili oazo normalnega plesnega življenja znotraj teh ponorelih časov. Letos se tako tam nadejam spet vsega sveta v malem.
Vem, da si ob koncu enega dunajskega dneva zelo izčrpana in nimaš energije, da se udeležiš kakšne druge delavnice kot študentka. Pa te verjetno mika in kaj bi to bilo?
Ja, vsakič si poskusim vzeti vsaj še eno dodatno delavnico, ali med tednom, če imam bolj ‘izi urnik, ali pa čez vikend intenzivno delavnico, kadar z Alegadom nimamo preveč dela z ustvarjanjem materialov za prihajajoč teden. Sama pri sebi čutim nujo, da se konstantno dodatno plesno izobražujem, na ta način se polnim in se tudi sama izplešem, si napolnim dušo in telo, kar mi omogoča, da se čez leto med poučevanjem lahko razdajam in da sem lahko temu delu predana. V zadnjih letih vse bolj prisegam na Axis Syllabus, katerega začetnik je Frey Faust, jaz pa ga najraje raziskujem pod mentorstvom, na klasih in delavnicah Kire Kirsch. Čez leto se udeležujem modulov, ki jih organizira v Lake Studios v Berlinu, poleti, kadar mi le uspe, pa grem na njene delavnice tudi na ImPulsTanzu, in upam, da bo tudi letos tako.
In jasno, obvezno zadnje vprašanje. Kaj bosta počeli Urša Rupnik in skupina Ursus Dancers v letošnjem letu na področju kreative?
Ursus Dancers se je letos pridružila večina Š.I.K. kolektiva iz Maribora, tako da imam krasno in veliko skupino čudovitih, izjemno zagretih in nadvse plesnih deklet. Trenutno je v procesu nastajanja projekt Utrip, ki ga kreiramo v smislu, da bo prilagodljiv na različne odre in ambiente ter v različnih časovnih razponih, torej plesna kreacija kjerkoli, kadarkoli in ob kakršnikoli priložnosti. Sama pa sem trenutno v procesu nastajanja predstave koreografinje Rosane Hribar, ki jo soustvarjata še plesalki Tina Habun in Patricija Crnković, na odru pa bo zaživela v začetku oktobra. Z Mojco Majcen in Igorejm Sviderskim načrtujemo ponovitve predstave Measure of Pleasure po različnih odrih v Sloveniji in tujini. V gnetenju pa je tudi moj avtorski projekt Iščoča-Najdena, ki je trilogijsko nadaljevanje moje solo predstave Izgubljena in se napaja v zakladnici dediščine slovenskega izraznega plesa in mojih izkušnjah z njim. Ustvarjanje s predstavnicami izraznega plesa je poleg sodelovanja z Alegadom še en pomemben kamenček v mozaiku moje plesne poti in tako se ob koncu intervjuja krog lepo sklene.
Urša, hvala, in če ne prej, se znova vidiva na Dunaju. Tebi in Joeju vse dobro, vam pa še link do prijave na delavnico https://www.studioxxv.si/joe-alegado-plesna-delavnica-dance-workshop-13-15-maj/!
Vse dobro tudi tebi in – se vidiva na Dunaju!
