Pogovor z mlado balerino, ki je z letošnjo sezono postala članica baleta SNG Maribor.
Draga Tea, pozdrav na mojem portalu. Na facebooku si oznanila, da začenjaš angažma v SNG Maribor, pa nas zanima, kako je prišlo do tega angažmaja in seveda za koliko časa boš del mariborske ekipe?
Vse skupaj se je zgodilo zelo hitro in nepričakovano. Še ne dolgo nazaj sem bila brez angažmaja, saj so bili vsi dogodki in načrti odpovedani zaradi covida-19. Srečanje z g. Edwardom Clugom (vodja mariborskega baleta, op. u.) na prvi pokoronski predstavi v mariborski operi je bilo res prijetno. V kratkem pogovoru me je povabil na začetne treninge ansambla in kmalu sem prejela povabilo, da se jim pridružim kot njihova članica. Kako dolgo bom ostala v Mariboru? Iskreno, ne vem.
Kaj ti pomeni, da boš del te ekipe, saj sem prepričana, da program poznaš, in česa se najbolj veseliš?
Mariborski baletni ansambel je v letošnji sezoni pripravil zanimiv program. Šestmesečna abstinenca je bila predolga, zato se še toliko bolj veselim novih odrskih doživetij in izkušenj.
Kaj pomeni za balerino, kot si ti, da pri svojih 20-ih letih, dobiš stalen angažma?
Vsak angažma je zgodba zase. Sem predana svoji strasti do baleta že od malega in je ne bi zamenjala za drugi poklic. Vsaka taka priložnost mi omogoča, da kot umetnica rastem in se razvijam. Hvaležna sem za to.
Do zdaj si živela na Dunaju. Kakšno je bilo tvoje dunajsko življenje?
Na Dunaju sem živela, študirala in delala zadnjih šest let. Po končanem štiriletnem študiju na Dunajski državni baletni akademiji, kjer sem tudi diplomirala, sem dobila angažma v Dunajski državni operi. Razmere so naredile svoje in tako sem ostala brez redne zaposlitve. V tem času sem začela poučevati na več baletnih šolah na Dunaju. Istočasno sem zasebno trenirala z nekdanjimi baletnimi prvaki iz različnih opernih hiš.
Tako sem lahko ohranjala formo ter se pripravljala na prihajajoče dogovorjene zasebne avdicije. Žal se zaradi covida-19 te niso nikoli zgodile. Ostala sem brez začrtane poti in sprva se je zdelo, da se mi je ves svet sesul. Razmere so me pripeljale do spoznanja, da se v življenju včasih zgodijo stvari, ki se sprva zdijo brezizhodne, vendar se na koncu izkažejo kot zelo dobre. Spletna omrežja so v karantenskem času ponujala izvrstne treninge različnih svetovno znanih opernih hiš in prav tako treninge vrhunskih primabalerin. Priznam, da vsakodnevne samomotivacije ni bilo lahko obdržati, sem pa zato ob koncu karantene bila zadovoljna, ker sem uspela obdržati kondicijo in baletno formo.
Je Dunaj še vedno pojem klasičnega baleta? Jaz ga sicer bolj podrobno poznam s sodobnega plesa.
Dunaj bo zame vedno pojem klasičnega baleta, saj sem se v tem mestu izoblikovala v klasično baletno plesalko. Prav tako Dunajska državna opera skozi vrsto sezon na svojem programu izvaja repertoar najlepših klasičnih baletov. V nekaterih sem na svojo srečo tudi sama plesala. Bilo je nepozabno.
Kako si boš uredila mariborsko življenje; kje boš stanovala, bo to poseben izziv, da postaneš Mariborčanka?
Mariborsko življenje se je komaj začelo, zato težko rečem, kako natančno si ga bom uredila. Vse se je zgodilo zelo hitro. Začasno stanovanje sem našla v bližini opere. Verjamem, da se me bo prijela tudi kakšna ‘tota’ beseda.
Ne boš edina seveda, nekaj “nemariborskih” kolegov bo s tabo; Luka Ostrež prihaja, Vanja Vitman je del ekipe že nekaj časa in še kdo. Je plesalec pač doma tam, kjer ima delo?
Pravijo, da je dom tam, kjer je tvoje srce. In če se plesalec in njegova duša ujameta tam, kjer ima delo, mislim, da je to največje zadovoljstvo, ki ga lahko doseže.
Če se prav spomnim, imaš tudi fanta. Kako se bo odvijala ljubezen na daljavo?
Kaj si torej najbolj želiš od prihajajoče sezone?
Res je. Fanta imam na Dunaju, vendar skušava nastale razmere jemati, kolikor je mogoče, sproščeno. Oba sva vedela, da bo prišel dan, ko bo zaradi mojega poklica lahko prišlo do sprememb. Imava lep odnos in v tem času sva zgradila vez zaupanja. Sem pa vesela, da je Maribor dokaj blizu Dunaja in da se ob vikendih lahko videvava. Sezona se je že začela. Moja želja je, da bi lahko svoja vrata odprle vse operne hiše, koncertne dvorane in gledališča brez omejitev ter da bi kultura spet dobila mesto, ki si ga zasluži.
Hvala za tvoje misli, ki si jih delila z našimi bralci, in vse dobro želim.
