Pogovor z baletno pedagoginjo Tamaro Divjak, ki je delovanje v Celju zamenjala za Divačo!
Draga Tamara, tale intervju nastaja še pod vročimi vtisi minulega tekmovanja TUTU, na katerem so nastopile tvoje varovanke in varovanci Društva ljubiteljev baletne umetnosti Divača ( DLBU Divača). S katerimi uvrstitvami ste odšle iz Maribora, kjer se je odvijalo tekmovanje, in kako ponosna si na svojo ekipo?
Pozdravljena, draga Barbra. Najprej hvala za povabilo na intervju. Tekmovanja TUTU smo se udeležili s štirimi baletnimi točkami. Tekmovali smo v dveh kategorijah, in sicer dve dekleti sta tekmovali v solo beli kategoriji, tekmovali smo tudi v vijolični kategoriji, in sicer s triom ter skupino, slednja, skupinska točka pa je bila tudi nagrajena s srebrno medaljo ter uvrstitvijo na slavnostni baletni gala večer. Zelo sem ponosna na vse svoje varovance, odlično so se odrezali!
Kako pa bi ocenila letošnji TUTU? Je opravičil tvoja pričakovanja, če so sploh bila?
Letošnje mednarodno baletno tekmovanje TUTU, ki je bilo organizirano s strani Društva baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) v SNG Maribor, je bilo organizirano zelo dobro. Raven tekmovalcev kot tudi strokovne žirije je bila zelo visoka in je v celoti izpolnila moja pričakovanja. Pohvalila bi organizatorja, predsednika Tomaža Rodeta in celotno ekipo DBUS za super izpeljan dogodek ter podporo pred in med tekmovanjem.
Se je malo vrnil spomin tudi na tvoje baletne čase v mariborskem gledališču, kjer je potekalo tekmovanje?
Seveda so se vrnili spomini … prijetni, navdihujoči. Bilo mi je v veselje stopiti in preživeti nekaj dni v tem gledališču, znova okušati vse vonjave gledališča, garderobe, odra, dvorane … Zelo sem bila vesela tudi svojih kolegov, tako plesalcev kot ljudi iz tehnike, spregovoriti z njimi, resnično nas povezujejo številne skupne izkušnje in ista ljubezen.
Na Paradi smo te že predstavili v intervjuju pred, joj, kako čas beži, osmimi leti https://www.paradaplesa.si/ujemi-korak/sem-izjemno-pozitivno-naravnana-oseba-ne-zalosti-me-prav-nic/ in v njem si zapisala, da si nasprotnica tekmovanj, saj si sama imela negativno izkušnjo. Si zdaj mnenje kaj spremenila, je kljub temu dobro, da se plesalci in plesalke udeležujejo plesnih/baletnih tekmovanj? Kakšne izkušnje in znanja pridobijo z udeležbo?
Da, spomnim se svojih besed in moram reči, da sem z leti deloma spremenila mnenje. Ko mi je predsednica DLBU Divača, Astrid Bastianelli, predstavila vizijo in program delovanja društva, ki med drugim uspešno deluje že 22. leto, so mi bila v njem predstavljena in predvidena tudi sodelovanja na raznih tekmovalnih plesnih festivalih in baletnih tekmovanjih, vendar namen udeleževanja le-teh ni predstavljen z namenom doseganja medalj in pokalov, temveč z namenom nastopanja otrok na veliki odrih in pred občinstvom v čim večji meri. Tako razmišljanje mi je všeč in sovpada tudi z mojim sedanjim mnenjem. Namreč otroci, ki pridno vadijo vse šolsko leto v dvorani, imajo največkrat dva šolska nastopa, ki si ju lahko privoščimo organizirati v lastni režiji (novoletni in zaključni nastop). Kar pa je absolutno premalo. Da se plesalec izuri v dobrega performerja, potrebuje ogromno nastopanja na pravem odru, pred občinstvom, s tega vidika so tekmovanja in festivali gotovo dobrodošli in odlična priložnost, da otroci lahko večkrat nastopajo in pokažejo svoje koreografije in tako postanejo bolj suvereni na odru. Istočasno je to tudi priložnost povezovanja in sodelovanja z drugimi šolami ter društvi. Otroci se med seboj spoznajo, ravno tako mentorji, in si lahko izmenjamo svoja mnenja ter se recimo povežemo v morebitna skupna sodelovanja, prireditve ali produkcije. Kdo ve, če bo kdo za ?
In kot lahko beremo, si bila ali pa si še kar mala plesna vagabundka. Razloži, kako in kdaj se je zgodilo to, da je Celjanka Tamara pristala v Divači-Sežani in našla na primorskem koncu pravzaprav nov začetek pedagoške poti ali pa rečeva nadaljevanje le-te, saj si svojo baletno šolo v Celju pred časom zaprla?
Da, res je, baletna pot me je vodila v razne kraje in konce po Evropi, od Ljubljane, Münchna, Berlina, Züricha, Pariza, Dresdna, Düsseldorfa … vse do Maribora in Celja. Zdaj pa so me vzeli za svojo na Krasu. Po zaprtju svoje šole v času covida sva se s predsednico z Astrid povezali, obe sva poznali delo in sposobnosti drug druge. Na njeno povabilo, da bi pristopila k delovanju DLBU Divača z namenom, da bi skupaj poglobljeno razvijali in širili kulturo baleta in plesa na Primorskem in Krasu, sem se z veseljem odzvala. Primorska-Kras sta ogromen bazen baletnih-plesnih talentov, ki pa trenutno nekako stagnirajo. Obstajajo plesna društva, ki se v svojem majhnem okolju trudijo s popularizacijo baleta in plesa, vendar obe meniva, da to ni dovolj. Primorsko-kraško območje ima velik plesni potencial in s pravim načinom delovanja, poučevanja, organizacije ter povezovanja lahko postane pomembna plesna regija. Skupaj sva tudi postavili triletni plan, kjer je predvidena širitev na novo dodatno lokacijo v Sežano, širitev programa s poučevanjem in vključevanjem novih plesnih zvrsti v delovanje DLBU Divača ter s tem povečanje ekipe mentorjev, ki jih bova skrbno izbrali, saj želiva imeti kakovosten in kvalificiran kader.
Kakšne možnosti ti daje zdaj Divača in kakšne so seveda tvoje ambicije v tem okolju?
Trenutno delujemo v svoji baletni dvorani v Divači, z naslednjim šolskim letom 2022/2023, kot sem že omenila, pa se širimo na dodatno novo lokacijo, in sicer v Sežano. Tako da bomo imeli dve lokaciji in dve dvorani, eno v Sežani in eno v Divači. Želimo pa se povezati tudi z okoliški šolami in vrtci. Naj omenim še, da je pred covidom DLBU Divača tudi sodelovalo z Glasbeno Matico v Trstu in tam začelo postavljati baletni oddelek, vendar je covidno obdobje ta zagon preprečilo in v naslednjem šolskem letu želimo to sodelovanje obnoviti. V letošnjem koledarskem letu 2022 pa imamo še veliko zares ambicioznih načrtov.
Koliko imaš varovank in varovancev ter po katerem sistemu jih učiš balet?
Trenutno šteje DLBU Divača okrog 50 gojencev, med njimi plešejo balet in sodobni ples dekleta in fantje, stari od štiri do petnajst let. Prihajajo iz Divače, Sežane, Kopra, Trsta, Kozine, Postojne, se pravi iz širše primorske regije. Balet poučujem trenutno le jaz. Včasih mi vskoči in me nadomešča Divačanka, balerina Nika Lipot. Balet seveda poučujem po Vaganovi metodi in kombiniram s svojo metodo, ki sem jo pridobila in usvojila med leti svojega študija ter profesionalne baletne kariere. Kateri trening je primernejši za koga, pa vidim že takoj, ko naredim ‘sken’ telesa otroka. Sodobni ples/modern v DLBU poučuje čudovita oseba, to je Živa Oštir, ki prihaja z Obale. Živa je svoje plesne korake naredila v plesno-akrobatski skupini Flip iz Pirana in se v tem času redno udeleževala različnih plesnih seminarjev ter tekmovanj po Sloveniji in izven meja vse do odhoda v tujino, diplomirala je na fakulteti za ples v Lizboni na Portugalskem, ESD Escola Superior de dansa. Zelo sem vesela, da lahko sodelujem z njo, saj ima izreden občutek za delo z otroki, pri svojem delu pa je zelo kreativna in profesionalna. Tudi skupina za sodobni ples je zelo uspešna in se je pod njenim mentorstvom uvrstila na regijsko srečanje Primorske, ki bo 10. 6. v Tolminu.
Kaj je pri poučevanju baleta za otroke najpomembneje?
Pomembno je, da vsakega otroka obravnavamo celostno in tako z njim delamo, da delamo v skladu z njegovimi telesnimi dispozicijami, stanjem duha, interesi, skratka da otroka ne ubijemo v njegovem razvoju, pač pa mu ljubezen do te težke, a res lepe umetnosti podamo na njemu primeren način, tudi če otrok ne bo gradil svoje poti na baletni karieri, mu lahko damo s pravilnim pristopom in izobrazbo spoštovanje, zanimanje, kritičen pogled, ljubezen in na koncu koncev življenjsko potrebno disciplino.
Sezona je skoraj na koncu. Po čem si jo boš zapomnila, če preskočiva korona dejstva?
Gotovo nasmejani obrazi mojih divaških otrok, ki so se lahko znova združili in zaplesali skupaj. Tudi moja odločitev, da sledim srcu in se podam novim izzivom naproti v drugem okolju, mi bo ostala v spominu. Moram reči, da me je prevzel ta kraj tudi zaradi prijaznosti ljudi, predvsem sem fascinirana nad povezanostjo staršev otrok DLBU Divača, njihovo pripravljenostjo, da sodelujejo in pri vsem pomagajo. Zares sem zelo vesela, da so me tako lepo sprejeli. V tem okolju se počutim zares odlično. Sicer za nas še ni povsem konec sezone, čakajo nas še baletni izpiti, ki jih bomo opravljali 16. 6., nato izpeljava plesno-gledališkega kampa od 27. 6. do 1. 7. 2022, to je v prvem tednu šolskih počitnic, namenjen je vsem otrokom, ki si želijo spoznati prvine baleta, plesa in igre. Mišljeno je kot celodnevno varstvo od 8. do 17. ure v prostih Društva in športni telovadnici OŠ Divača. Nato si bom vzela kratek čas za dopust na morju in ko se vrnem, skočim takoj v akcijo, saj moramo še organizirati pripravo na pot v Prago, ker bomo konec avgusta sodelovali na dogodku, Festival Slovenija 2022 v Pragi, ki ga organizira društvo KVRS v okviru blagovne znamke Si.In (Slovenija v ) v sodelovanju s Svetovno festivalsko asociacijo WOFA, Veleposlaništvom Republike Slovenije v Pragi ter agencijo Jerome Incoming ltd. Organiziran je štiridnevni festival, kjer bomo z veseljem nastopali tudi mi, in sicer na Praškem gradu.
Boš poleti našla tudi čas za kakšno izobraževanje ali se boš prepustila trenutnemu navdihu?
Seveda, izobraževanja so pomemben del napredovanja moje pedagoške poti. Letos se bom najprej udeležila seminarja Progressing Ballet Technique (PBT). To je program, ki ga je razvila Marie Walton–Mahon, da bi učencem pomagala napredovati v vseh plesnih oblikah s treningom mišičnega spomina. PBT se osredotoča na stabilnost jedra, postavitev teže in poravnavo. PBT se izvaja na mednarodni ravni in to tehniko bom vključila v svoje nadaljnje poučevanje. Po osvojeni licenci bom pridobljeno znanje vključevala v svoje lekcije. Če bo razpisan še kak drug seminar, se ga bom z veseljem udeležila. V DLBU Divača spodbujajo izobraževanje mentorjev, kar me zelo veseli.
In s čim boš vstopila v novo sezono, kaj novega pripravljate, s kakšnimi zamislimi in verjetno s pozitivizmom, saj praviš, da si pozitivno naravnana oseba, ki je ne žalosti prav nič?
Res je, z optimizmom grem dalje, in sreča je, da sem zdaj obkrožena ravno s takšnimi pozitivnimi ljudmi, kar mi daje še več energije in optimizma. Kot sem dejala, za prihodnjo sezono imamo zastavljenih ogromno ambicioznih načrtov, in sicer DLBU Divača ima v programu organizirati tri pomembne večje plesne dogodke. Prvi bo v začetku septembra, ko bomo skupaj z ZPM izpostava Sežana organizirali Dobrodelni otroški plesni festival. Sredstva, zbrana od sponzorjev in donatorjev, pa se bodo namenila ZMP Sežana za šoloobvezne otroke iz družin ogroženega ekonomskega položaja. Namen Plesnega festivala je predstavitev in popularizacija različnih plesnih zvrsti. Otroci vse preveč sedijo in s plesom jih želimo pripraviti do tega, da se razgibajo. Na Festivalu bomo izžrebali tudi tri celoletne štipendije, namenjene trem otrokom, obiskovalcem festivala, vsako za svojo plesno zvrst. Drugi dogodek bo izpeljan predvidoma v sredini oktobra 2022, to bo prvi primorski International Dance Open, namreč opažamo, da so vsi plesni dogodki, festivali in tekmovanja organizirani od Ljubljane proti Štajerski. Na Primorskem pa se ne dogaja nič tovrstnega in zato bomo zavihali rokave ter tudi mi organizirali tak tekmovalni festival za vse plesne zvrsti. Vse z namenom popularizacije in širitve plesne scene na Primorskem. In tretji večji dogodek, ki smo ga pravzaprav še dolžni izvesti, je Gala svečani baletni večer v sklopu 20-letnice delovanja DLBU Divača. V času covida ga nismo izvedli in zato ga bomo letos v decembru. Na odru Kosovelovega doma Sežana bodo nastopali gojenci DLBU Divača skupaj s povabljenimi gosti iz Slovenije in Italije. Ker je to 20-letnica, smo si želeli povabiti tudi dvajset gostov, tako da bo program gotovo bogat in pester. Barbra, o vsem tem te bom z veseljem sproti obveščala. Zelo pa bi bila vesela tudi tvojega obiska. Na Krasu je res lepo, imajo odličen dober teran in pršut ter ogromno lepih kolesarskih poti. Pridi, boš naša gostja.
Hvala in vse dobro ter čestitke še enkrat.
