Pogovor s plesalko indijskega plesa, ki pa se začasno umika in prehaja v moderatorske vode
Sylvia, pozdravljena. In praviš, da je Mumbaj že skoraj dve leti tvoj novi dom. Kako se je zgodil ta življenjski premik, je bil načrtovan ali namenjen?
Lep pozdrav! Premik je bil vsekakor načrtovan. Pravzaprav že tretjič načrtovano bivam v Indiji. Sem pa trenutno na daljšem (in zasluženem) oddihu v Sloveniji.
Sicer je Indija v tvojem življenju še kako prisotna − od študija plesa do življenja. In kaj zdaj konkretno počneš?
Torej … Naj razkrijem dogajanje v zadnjih dveh letih. V letu 2018 sem se osredotočila predvsem na igralski program ‘method actinga’ v Mumbaju v okviru šole Jeffa Goldberga. Sledilo pa je dobro leto dela v sami filmski in plesni industriji Indije − tako v Bollywoodu kot tudi v drugih produkcijah. Življenje je tako preplet vaj, snemanj, nastopov, avdicij … in (večnega) učenja.
Predvidevam, da je delati v mega filmski industriji Bollywooda želja vsake plesalke, ki se ukvarja z indijskim plesom. Kaj je mističnega, odličnega in kaj mogoče malo manj?
Nisem prepričana, če je to res želja vsake plesalke indijskih plesov. Plesalke indijskih klasičnih zvrsti so bolj kot ne oddaljene od filmske produkcije in se raje držijo tradicije. Zanimivo dejstvo je, da večina plesalcev v Bollywoodu izhaja iz drugih plesnih stilov. Ponavadi so to jazz, hip-hop pa tudi baletni plesalci/-ke. Končni izdelek, ki ga vidimo na zaslonu, ne prikazuje mnogih ur truda, utrujenosti, vztrajnosti ter vzdržljivosti. Delo je naporno in daleč od blišča, čeprav nas posnetki ponesejo v nek pravljičen ali glamurozen svet.
Plešeš samo bharat natjam, ki si ga študirala, ali plešeš vse, kar ti godi?
Klasičnih zvrsti že dolgo ne plešem več, so pa gotovo dobra podlaga pri kateremkoli drugem plesu. Plešem ponavadi, kar zahteva koreograf. V zadnjih letih se bollywoodski plesi nagibajo čedalje bolj k zahodnim stilom. Seveda pa je končni izdelek po okusu samega koreografa in v skladu z vsebino filma, glasbenega videa itd.
Obiskuješ avdicije ali dobiš angažma kako drugače?
Dela ne zmanjka − večina plesnega dela je na voljo prek agentov. Seveda pa je včasih treba iti na avdicijo − bodisi plesno ali igralsko.
Imaš svojega agenta, verjetno brez tega sploh ne gre?
Tako je. Nekateri plesalci delajo ‘on contract’, drugi kot ‘freelancerji’. Tudi tuji igralci ponavadi spadajo v drugo kategorijo. Že za samo dokumentacijo je potreben posrednik oz. agent. Pri obeh načinih dela pa je nekaj razlik − v pravicah, dolžnostih pa tudi z vidika birokracije.
Jasno, da nas Slovence zanima, ali je plačilo korektno in zadovoljivo, saj tukaj vsi plesalci radi ‘jamrajo’, da se s plesom ne da živeti?
Za dobro plačilo je treba kar precej garati. Poleg tega so tu še visoki davki ter stroški bivanja. Mumbaj je ogromno in drago mesto. Dela je več kot na slovenskem tržišču, a se denar hitro porabi.
Tvoje korenine so britansko-armenske po očetu, a vendarle si tudi pol Slovenka, nikakor ne Indijka. Imaš zaradi tega kaj manj dela ali šteje edino kakovost, ki jo prinašaš v produkcijo?
Kar se tiče plesnega dela, je odvisno od tega, koliko tujih (oz. belopoltih) plesalk si želi neka produkcija za specifičen projekt. Ponavadi smo zanje ‘eksotika’ in zato pogosto zaželene na zaslonu, šovih ipd. Če govorim o igralskem delu, ki je na voljo, imajo absolutno prednost Indijke, saj je zanje razpisanih precej več vlog.
Si edina Slovenka tam ali je še kakšna oziroma kakšen?
Kolikor mi je znano, sem edina Slovenka, ki dela v tamkajšnji filmski industriji. Veliko deklet prihaja iz Velike Britanije, Rusije, Ukrajine pa tudi Avstralije in Kanade.
Kako je videti en tak tvoj običajen dan?
Ni rutine, saj je vsak projekt nekoliko drugačen in nepredvidljiv. Ogromno je letov po vsej Indiji; občasno tudi v tujino, kar je lahko naporno. Vedno je treba biti v pripravljenosti oz. na ‘stendbaju’. Včasih potekajo večurne plesne vaje, spet drugič celodnevno snemanje … ali nočno. Pa tudi nastopi v različnih krajih. Kdaj pa kdaj se znajdem v studiu za ‘dubbinge’ in ‘voice overje’ filmov, so pa tudi dnevi, ko igram pred kamero. Lahko bi rekla, da pokrivam kar več vidikov filma. Je pa to vsekakor dober vpogled v celotno filmsko proizvodnjo. Ob prostih dnevih najraje telovadim, poslušam pevko Fairouz ob skodelici kave in zaidem na kakšno avdicijo. Ob napornem delu v industriji čedalje bolj pogrešam program in vaje lokalne igralske šole.
Ali koga pogrešaš oziroma kaj pogrešaš iz naše dežele?
Rada imam Slovenijo in z veseljem preživljam dneve v domovini, imam pa od otroštva v sebi strast ter težnjo po rasti v delu, ki me žene sem ter tja. Med bivanjem v Indiji pogrešam marsikaj − družino, prijatelje, bolj rutinski urnik, sprehode po naravi … lahko bi še naštevala.
In koliko časa si še namenila plesnemu življenju v Indiji?
Morda bo zvenelo presenetljivo, a se (vsaj za nekaj časa) umikam od plesa. Z indijskim kolegom Harpreetom Alagom sva začela ustvarjati pogovorno oddajo, v kateri bodo gostje predvsem iz same filmske industrije oz. umetniških sfer. Oddaja poteka v angleščini, režiser je Avstralec po imenu Glenn Hayden, mi pa držimo pesti, da nam uspe prodreti na tamkajšnje tržišče. Vzporedno pa imam v načrtu ponovno selitev in nekaj dela v poslovnem svetu.
Hvala in želim ti vse dobro.
Vsaka dobra želja je še kako dobrodošla; tudi jaz želim vse lepo tebi in vsem bralcem/-kam!
