Na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Drama Ljubljana je bil 17. februarja na sporedu njihov nedeljski program Drama Akustika, uprizorjen pa koncert Tango Story v objemu virtuozne strasti, v produkciji festivala Arsana ter z gosti: Ireno Yebuah Tiran, Andrejo Podlogar, Blažem Bertoncljem in glasbenim ansamblom v sestavi: Borut Zagoranski (harmonika), skladatelj Matija Krečič (violina), Marko Korošec (kitara), Žiga Golob (kontrabas), Mladen Delin (klavir) ter pisec besedila Peter Srbčič.
Glasbeni projekt Tango Story ima za seboj že kar desetletno zgodovino od prvih začetkov iz leta 2009, ko je projekt stekel pod imenom Ars Tango po konceptu ter v produkciji Mladena Delina, takrat sta z njimi nastopala tudi plesalca Andreja Podlogar in Blaž Bertoncelj, svetovna prvaka v argentinskem tangu iz leta 1998; pet let pozneje sta s svojim tangom navdušila še na mednarodnem festivalu argentinskega tanga v Buenos Airesu ter preplesala Evropo, ZDA in Kitajsko. Projekt je leta 2012 stekel pod naslovom Zgodba o Tangu, tudi bil sestavni del Evropske prestolnice kulture Maribor 2012-Ptuj, ko so nastopili vrhunski solisti ter mednarodni glasbeniki, kot sta karizmatični violinist Stefan Milenkovich, na harmoniki pa Marko Hatlak, plesala sta Mateja Juvan in Uroš Andič, tudi pela mezzosopranistka Ana Delin in tenorist Primož Vidovič, nato pa sledile turneje po velikih odrih Slovenije, Balkana in ZDA. Nova sprememba ali novi začetki so v sklopu Arsane stekli med letoma 2013 in 2014, ko ansambel pridobi novo virtuozno sestavo glasbenikov, ki še danes delujejo v enaki sestavi, in se jim pozneje še pridruži mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran, članica mnogih mednarodnih komornih sestavov, občasno v pevski vlogi nastopata še Nuška Drašček ter hrvaška džez pevka Lela Kaplowitz. Z letom 2015 pa mednje znova stopi naš znani par argentinskega tanga Podlogar in Bertoncelj, tudi pristopi pisec verzov Peter Srbčič.
Tango Story v objemu virtuoznih strasti v organizaciji Drame Akustika pa z novo ekipo pridobi pridih koncerta glasbe, plesa in igre, ko steče še določena interakcija med plesalcema, pevko in pripovedjo oziroma recitiranjem avtorskega besedila, prilagojenega kultu Tanga.
Večji del odra zaseda glasbeni kvintet, ki ob prvih taktih tanga privabi v mimohodu dva moška in dve ženski, ki se med seboj ošvrknejo s pogledi ter napotijo na svoj izbrani scenski prostor. Akustika velike dvorane SNG Drama je izredna, tako da se koncert virtuoznih strasti jasno širi po prepolnem gledišču. Glasba se začne s starim barskim Tangom, ko sledijo tradicionalne skladbe Carlosa Gardela, tudi presežki znanih skladb Astorja Piazzolla, največjega predstavnika Tanga Nueva, pa še avtorske novitete skladatelja Janija Goloba. To je bil navdušujoči glasbeni izliv, ki je sledil stoletni glasbi argentinskega tanga − od Tanga Vieha do Tanga Nueva, tudi tanga ritmičnih ostrin elektronske dobe, vselej pa glasbi ljubezenskih strasti, dinamiki čustvenih potencialov sončnega španskega podnebja in temperamenta.
Na manjši površini prostega odra se prvi poziv na ples zgodi še v barski atmosferi, ko plesalec zaobjame mlado elegantno plesalko v rdeči obleki in jo vije po stezni ožini, namenjeni plesu, medtem ko on plamti, mu ona stilno sledi v svoji gibki eleganci. V drugem izhodu on, ‘mačo’ v kavbojkah, zamreži plemenito lepotico, plesalko v beli dolgi eleganci, ko standardu argentinskih vzgibov in korakov dodata še višinske dvige novodobnih akrobatskih oblik. Tretji izhod se vije za glasbeniki tik ob zavesni kulisi, tudi iz določene sedežne razdalje bolj vidno kot premik dveh senc, tu pa tam pa se le ugleda njega in njo v vijoličnem odsevu. Med glasbo in plesom tudi pesnik niza svoje pesniške besede, spevne verze o ljubezni, tudi o tem, kako bosta zanetila plamen čez nebo in ujeta stala na zvezdni Rimski cesti. Pri recitiranju avtorskih verzov ali branju lastnega besedila največkrat nastopa razkorak med interpretacijo, ki jo čuti avtor do svojega dela, in dramsko spodbudo, ki jo umetniški besedi lahko doda igralec. Tudi tokrat je bilo enako začutiti, ko so verzi in so besede barvale vročične odtenke ljubezni, vendar s premalo dramskega poudarka ob predvajanju njihovega avtorja.
Solistka Irena Yebuah Tiran se predstavi ne le kot izvrstna solistka spevnih razponov, temveč tudi kot odlična interpretka glasbenih čutnih sfer, ko vsak njen vzgib prav tako kot dih sledi glasbeni komponenti. Med pevko in plesalcem se zgodi tudi čutna zaznava, ko se ji on približa in se jo dotika v svojem nagonu strasti. Med njo in njim se zgodil strastni preboj, ko razhod pušča čustvene sledi, ki jih on ponese s svojimi koraki, ona pa vdihne v spevni interpretaciji. Neposredni stik se inscenira tudi med pevko in poetom, ko on preprosto odkoraka, ona pa trenutek njegovega odhoda subtilno zaobjame ter stisne v svojo pest, ki jo nato nežno primakne k sebi. Gledališki oder oziroma scena vselej zahteva dramski izvedbeni lok, pa čeprav je to le majhna, skoraj neopazna podrobnost, ki pa lahko neverjetno veliko doprinese k uprizoritvi. Irena Yebuah Tiran pa vselej čuti svoje telo, saj se je v svoji umetniški karieri neposredno srečevala tudi z gibom v sodobnih uprizoritvah te scene.
Predstava se v zadnjih dveh skicah zaokroži v uprizoritveno celoto, ko vsi prisotni hkrati zavejejo svoje solistične potenciale v skupni plesno-glasbeni ter pripovedni sceni, tudi požanjejo obilje aplavza, ki se je skozi ves večer glasno izlival ob vsakem zaključku posameznih glasbenih ter plesnih interpretacij.
Program Drama Akustika teče že šesto sezono v sklopu SNG Drama in smo že skoraj na samem začetku njihovega programa sledili njihovim gostom z Japonske, skupini Global kultur Nasu (2014), ko so bili na sporedu tradicionalni plesi in glasba te dežele Daljnega vzhoda, tudi se srečali z japonskim gledališčem kabuki. Drama Akustika svoj program od jeseni 2018 pa do pomladi 2019 namenja intimnim zgodbam, ki so jih glasbeniki pripravljeni deliti s slovensko kulturo, in bo marca znova na sporedu tango, tokrat v izvedbi skupine Marko Hatlak & Funtango.
