Na odru Centra kulture Španski borci se predstave in dogodki vrstijo eden za drugim
Prva vesela novica ob koronskem odrskem zastoju, ki je priletela na spomlad 2021 iz Centra kulture Španski borci, je bila knjiga trdih platnic s 166 tiskanimi stranmi, obogatenimi s pričujočimi fotografijami, na naslovni strani pa z rdečimi črkami izpisano EN-KNAP (1993−2020), nastala v produkciji Zavoda EN-KNAP, prva izdaja že tiskana v 1500 izvodih v Tiskarni Januš. Knjiga je priletela v pravem času, tudi s pravšnjim vzgonom po umetniški depresiji zimskih dni 2020/21. Besedila o zgodovinskem času novih sodobno plesnih kril ali sodobnem plesnem vzletu ter poletu plesalca in koreografa Iztoka Kovača, njegovega udarniškega EN- KNAP in Zavoda EN-KNAP pa so prispevali: dr. Uroš Grilc, Jedrt Jež Furlan, dr. Blaž Lukan, dr. Stojan Pelko, tudi urednik izdaje, do realizacije pa pripomogli: Slovenski gledališki inštitut, Javno podjetje vodovod-kanalizacija.
Je zgodovinska knjiga, ki pa ni nastala čez noč, kar dve leti se je zbiralo več kot dvajsetletno delovanje EN- KNAP, k sreči tiskanja ni mogla zaustaviti virusna epidemija. Urednik dr. Pelko pa v uvodu zabeleži: “… medtem ko je (pričujoča knjiga) iskala predstave v preteklosti, so se te ujele v sedanjosti, ko še nismo vedeli, da bomo temu v letu 2020 rekli ’socialna distanca.” Namreč Iztok Kovač je leta 2019 v uvodni koreografski sekvenci Vrtoglavi ptiči plesalce profesionalne plesne skupine EN-KNAP Group (EKG) medsebojno izoliral s svetlobnimi krogi, kar je zabeleženo tudi na prvih dve stranicah knjige. V svojem prologu na 2.−3. strani pa urednik poudari tudi znano dejstvo: “Plesa ni brez dotika, giba ni brez drugega, prihodnosti ni brez objema in ploska, poljuba in prijema, solza in krvi. En-Knapa ni brez vezaja bližine.” In so vsa besedila natisnjena še v angleščini.
Na šesti strani se beleži statistika umetniških let EN-KNAP: 100 plesnih predstav, 50 drugih projektov, šest plesnih filmov, 20 nagrad, 400 sodelavcev, kar se še podrobneje osvetli v poglavjih: Zgodovina v 8 podobah, v časovnem pregledu osmih nepozabnih od Sokola do Mračne zveze, nato si sledijo poglavja: Met kocke − koreografova premišljena uporaba naključja ob njegovi skicirki že udejanjenih naključij; izbranih Deset nepozabnih koreografskih del v času 1991−2019; tudi enkratna Filmska produkcija Kovač/Podgoršek; pa statistika CK Španski borci v cifrah in besedi direktorice Marjete Lavrič (ko se letno beleži 600 javnih dogodkov, 45000 obiskovalcev, 20 programskih partnerjev, dva mednarodna dogodka); in na koncu še Mreža avtorjev predstav, Aerowaves partnerjev, krajev ter nagrad.
Iztok Kovač je z letom 1991 začel pisati svojo koreografsko zgodovino, tudi bogatiti zgodovino sodobnega plesa svoje domovine ali nove plesne dobe na Slovenskem. Svojega koreografskega opusa ni gradil le na gibkih ostrinah in formah, ampak na njemu lastnem plesnem koraku, ki ga je zgoščeno povezoval s plesnimi ustvarjalci tako doma kot v tujini, razvijal pa ga skupaj z glasbenimi oblikami novodobnih domačih in tujih glasbenikov, tudi iskal karizmatične osebe in njih zgodbe, ki so sedanjiku znale vtisniti tudi svoj pečat. Specifično in inovativno je spletal in motiviral plesno abstrakcijo z industrijsko realnostjo rudarskih revirjev, tudi iskal zanimive prostorske vzpone, da bi svojemu plesu dal zračna krila, odkritim prostorom (npr.: kos ravnine ali prepad, naj dimnik, zapuščene hale in prostori …) pa vtisnil svoj umetniški pečat. Vse to in več beleži Knjiga EN-KNAP.
Prvega junija se po rahljanju virusno-koronskih ukrepov na odru CK Španski borci znova napove Iztok Kovač s plesno glasbeno predstavo po konceptu Kovač & Milliken, z novo premiero veličastnega naslova: Domovina. Ko se je na odru CK Španski borci v 60 minutah izpela glasbeno plesna predstava v produkciji Zavoda EN-KNAP. Ko aktualna tematika o domovini zavibrira velike in male sive celice, tako zgodovinskih daljnih kot bližjih časov, in seveda koronskega sedanjika, tudi prebuja niz vprašanj, ki so nekje in nekoč zakrknila kjerkoli in kje. V gledališkem listu se v razmislek času kar vrstijo pronicljiva vprašanja, neslišni odgovori pa abstraktno odsevajo na odru: Ali naša telesa poganjata kri in mleko ali kri in tla, med in mleko; ali himna sploh lahko odmeva v praznem prostoru ali potrebuje telesa …???
Zakaj kri in zakaj mleko ali pač modri delovni kostumi? Je govora o domovini ljudi, ki jo oznanjajo s svojo himno in zastavo? Gotovo, vsaj po treh barvah sodeč: ko je bela kot mleko, mir, blagostanje, mati, objem; modra kot morje, modrost ; in rdeča kot kri, srce, srčnost.
Še preden svetloba osvetli oder, se iz ozadja razlega tiha godalna lirika, nato počasi prodira svetloba v sceno mlečne beline, medtem pa že slišni glasovi, šumi ter koraki skupine ki nevidno kroži nekje v zaodrju ali se pač naključno zbira na izbranem kraju. Scena in svetlobni odsev (oblikovanje scenografije: Miran Mohar, svetlobe: Jaka Šimenc) presvetlita prostor z nenavadno belo toplino, nato pa velikih korakov v ospredje stopa skupina njih šest, plesalcev in ustvarjalcev EKG v sestavi: Mattia Cason, Luk Thomas Dunne, Katja Kolarič, Rada Kovačević, Carolina Alessandra Valentini in Tamás Tuza.
Tudi modrina in rdečilo tiho ter neopazno barvata kuliso ob vhodih ali njihovih izhodih; so tri barve, ki se največkrat zasledijo na zastavah sveta, seveda plapolajo tudi na naši. Glasba se pretaka v treh simfoničnih stavkih avstralske skladateljice Catherine Milliken, ob dodani kompoziciji in vokalu Michaela Schiefela in prilogi iz predstave Praznovanje 2007 Draga Ivanuša, slišni še posnetki improvizacij skladatelja in pianista Erica Griswolda (montaža glasbe: Tomaž Grom, artikulacija Stojan Pelko). Uvodni glasovi se prelijejo v sonato plesnih obzorij, ko v prelivajočih se sosledjih in oprijemljivih povezavah oblikuje skupnost moči in posameznikov, ko glasno ponavljajo: “Mi smo narod,” in to v mnogih jezikih sveta. V drugem izhodu ali simfoničnem stavku se oblikuje ozračje osebnih pripovedi, solističnih izlivov v glasbeni ter prepoznavni plesni formi, imenovani adagio. Tretji stavek simfonije scherzo pa se v povezavah vsega že poprej dorečenega lahkotno in igrivo razliva po prostoru, v gibalnih prepletih tudi strne v skupinsko kompozicijo osebnih in jurišnih sugestij, ko se napetosti glasno sproščajo vse do prodornega krika.
Delovni kombinezoni, uni-oblačila, so povsem primerni za plesno (delovno) fleksibilnost, zahtevne preprijeme in dvige ali padce (kostumografija: Katrina Škaper/Atelje d.o. o). V procesu se dovolj zgovorno izpostavijo stanja skupine/naroda, njihove nastopajoče časovne vneme po spoznanju, iskanju in bojevitosti, vse do dozorelega umirjanja in končnega odhoda.
Domovina koreografa Iztoka Kovača je plesna simfonija, ki v eni uri intenzivno slika čas in barva skupino/narod, te gradbene delovodje lastne domovine, ko v treh simfoničnih stavkih kompaktno strukturira stanja napetosti in povezav v odličnosti plesnih ter osebnih višajev izvajalcev in ustvarjalcev plesne skupine EKG (vodja vaj skupine EKG: Ana Štefanec Knez). Je predstava, ki ni samo enkratni dogodek, ampak dogodek, ki zahteva večkratni vpogled, saj odpira in jasni mnoga domovinska obzorja, tudi prebuja spoznanja. V abstrakciji plesnega izrazoslovja in jasnosti koreografske strukture se kar iskrijo in zrcalijo osebni vpogledi. A nimajo vsake oči svojega malarja, tako v času kot prostoru?
En teden pozneje je na odru CK Španski borci in v okviru njihovega programa UVOZ-IZVOZ gostovala madžarska plesna skupina iz Budimpešte Hodworks, njena ustanoviteljica in koreografinja pa nam dobro znana Adrien Hὁd. Skupina je že trikrat gostovala pri nas, leta 2016 pa je Adrien z EKG skupino poustvarila odmevno delo Pearl v Mestnem muzeju 2018, tudi znova navdušila s predstavo SOLOS.
Letošnjega junija so posredovali dve novi deli, v gledališkem listu pa sledi posebno opozorilo, da predstavi vsebujeta goloto. Oba večera, 8. in 9. junija, so dvorano polnili njihovi slovenski oboževalci, ki so jih pridobili v času medsebojnega sodelovanja s Španskimi borci, v pogovorih pa ti tudi podčrtali, da obožujejo in ne zamujajo njihovih predstav.
Prva na vrsti je bila 90-minutna uprizoritev Privid/Mirage koreografinje Adrien Hὁd in dramaturga Armina Szabὁ-Szѐkelyja ob glasbi Bѐla Bartὁka. Predstava Privid odseva nore bojevite čase, tudi so v ospredju norci ali pač obsesija norosti in nedozorelosti, ki se da umestiti v vsake čase norih političnih, znanstvenih, kulturnih, družinskih in delovnih potez. Na sceni so oni, tisti drugačni, žive skulpture, zajete v trenutkih in statiki norosti, karikiranih gest, osebnih grimas in izolacij, nekateri odeti v plesno eleganco črnine, ki se kot pajki zajedajo v prostor, tudi v druge pisane osebke delujoče na tej isti ravnini. Ura in pol uprizoritve je v tolikšni meri izpolnjena s plesno in dramsko vsebino, da čas kar izgubi svoje koordinate ob kompaktnosti scenske postavitve in prepričljivosti izvedbe plesnih izvajalcev ter ustvarjalcev skupine Hodworks.
Druga uprizoritev skupine Hodworks nosi naslov Milina/Grace, stekla pa dan kasneje, 9. 6., v teku ene ure pa izpostavila razigrano skupino uživačev v milini in izprijenosti lastnih dejanj ter izvedbah vsega tistega, kar nikoli niso smeli. Tokrat na odru ne odmeva le gibka motorika, ampak predvsem živa govorna beseda monologov in dialogov, odlično izbrušena v enkratni izvedbi plesalcev in ustvarjalcev, ki preigravajo lastno fizično destrukcijo, tudi povzdignejo vzdušje v dvorani vseh tistih, ki so neposredno izpostavljena dejanja lahko tudi prebavili; ko pa je marsikaj v temačnosti življenja očem zakrito. Tudi Milina je uprizorjena v koreografiji Adrien Hὁd in dramaturgiji Armina Szabὁ-Szѐkelyja na glasbo Márka Bartha.
Na odru Španskih borcev so v enotedenskem zamiku stekle tri pomembne uprizoritve dveh različnih narodnih plesnih skupin in ustvarjalcev, ki radikalno zarežejo v koronski čas globalne gledališke nedejavnosti, ko je bilo obenem dovolj časa v premislek in za nove scenske usmeritve, tudi kovanja satiričnih bodic na račun kulturnega zastoja leta 2020.
Center kulture Španski borci v junijskem programu ponuja še igrivo veselje EN-KNAP-ovih otroških gibališč, tudi nove predstave in gostovanja, predvsem pa posebno izdajo festivala Plesna Vesna, ki bo potekala v času od 25.−27. junija na različnih ljubljanskih prizoriščih v čast 25 let plesa po Evropi.
