Slovo 64. Ljubljana Festivala z drznim baletom Borisa Eifmana

Letošnji Ljubljana festival se zaključuje z navdihujočo baletno predstavo Borisa Eifmana – Up & Down, ki te drzno, če ne že malce predrzno, popelje v svet hedonizma, a hkrati sooči z norostjo, ki nezavedno in tiho obstaja v tvoji lastni človeški biti. Slednja bo uprizorjena v ponedeljek, 12. septembra, in torek, 13. septembra, ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Filozof Immanuel Kant je zapisal, da je vrhunska, profesionalna umetnost tista, ki je sposobna globokih čustev, katarze in je vselej proizvodnja namere. In dà, plesna umetnost Borisa Eifmana to zagotovo je. Njegova mojstrska, koreografska dela utelešajo poduhovljen svet neskončnega gibanja, ki gledalca vedno pripelje do katarzičnih občutkov. Lepe, čiste telesne linije plesalcev, njihov ples, telesno izražanje so prežeti z neverjetnim občutkom za estetiko. Slednja izhaja iz srca, iz čustev, prepojenih s filozofijo življenja, umetnosti, zato je slavni ruski ustvarjalec poimenovan tudi kot ‘filozof koreograf’. Zahtevni plesni elementi, nekateri mejijo že na akrobatske, se zdijo tako lahkotni, nežni, preprosti, a tudi siloviti, strastni, drzni in poetični. Od plesalcev zahteva odrsko enotnost, odrsko povezanost – naj njihova bit na odru diha eno. In to je baletna umetnost, ki uteleša vrhunsko svetost, čarobnost, lepoto in perfekcijo, ki je dosegljiva. Njegova mojstrska dela te želijo soočiti, bodisi s samim sabo bodisi z družbeno kritiko.
Koreograf je navdih za predstavo Up & Down črpal iz romana F. Scotta Fitzgeralda – Nežna je noč. Slednji je bil izdan leta 1934. Dogajanje v predstavi je postavljeno v dobo jazza, kjer senzualnost in hedonistični občutki svobodnjaškega življenja niso bili tuji. Vsekakor neoklasična mojstrovina zaobjema psihoanalitične prvine, kjer se plesalci kljub zabavnemu, čutnemu prikazu zabavljaško-uživaškega življenja paralelno srečujejo s strahovi, obsesijo, občutkom lastnega propadanja, lastne dekadence. Skozi vzpone in padce likov, ki so prikazani dramatično in fluidno, na dan privre nočna mora notranje duhovne umrljivosti, ko se hlepenje po sreči, zabavi, uživaštvu, lepoti prelevi v boj s samim seboj, katastrofo ter tragedijo. Celotno umetniško delo je podprto z glasbo Georga Gershwina, Franza Schuberta in Albana Berga. Temačna scena, ki ujame duh časa, je delo Zinova Margolina. Preprosti, a povedni kostumi, polni detajlov, pa so delo Olge Šajšmelašivileve.

In zakaj je predstava vredna ogleda? Ravno zato, ker te sooči. Sooči te s samim seboj. Pripravi te do tega, da se zaveš, da tudi ti kot človek lahko zapadeš v neskončno kolesje norosti, blaznosti. Življenje ni samo hedonizem, ki ga lahko kupita denar in slava. Življenje je tudi – če ne predvsem to – spoznavanje samega sebe. Kdo sem? Kdo sem jaz kot individuum? Kaj je moj talent, kaj so moji potenciali? To Eifman želi doseči s predstavo Up & Down. Torej, da se zazreš vase in se spoznaš, kdo sploh si. Vem, da mu bo uspelo, saj te njegove predstave nikoli ne pustijo ravnodušnega. Namreč Eifmanove umetniške stvaritve – pišem iz lastnega izkustva – vedno zapustiš tako navdahnjen pa tudi presenečen in presrečen, da lahko nekdo ustvari tako popolno, veličastno delo. Počutiš se privilegiranega, da tistih nekaj ur v gledališki dvorani dihaš eno z akademskim državnim baletom iz Sankt Peterburga. Sicer pa je bila baletna predstava Up & Down premierno uprizorjena 27. januarja 2015.