Nataša Kočar o maratonu orientalskega plesa, ki je potekal pod okriljem Ksenije Visket!
Plesni dogodki, ki združujejo in povezujejo, so bili pred pandemijo nekaj povsem običajnega, in bilo jih je veliko. Plesalke smo se med seboj družile, izmenjevale znanje in izkušnje ter dobile širšo sliko o tem, kaj počnejo naše kolegice. Pandemija nas je najprej osamila, nato nas je počasi začela povezovati na drugačen način, virtualno. Pred zasloni smo se učile novih plesnih gibov, spoznavale nove plesne kolegice doma in v tujini ter se skušale prilagoditi na novo plesno realnost. Nastajale so virtualne plesne predstave, delavnice in celo festivali. Tudi Slovenke smo lani med drugim valom pandemije dobile svoj vseslovenski orientalski spletni dogodek, ki je nastal v organizaciji Hiše Zahir iz Maribora, za katero že 14 let uspešno stoji Ksenija Visket. Ksenijo plesalke v Sloveniji dobro poznamo, saj je k nam pripeljala velika svetovna imena orientalskega, kot so Jillina Carlano (nekdanja vodja BDSS in zdajšnja vodja BDE), Bellyqueen, Hossama in Sereno Ramzy in mnoge druge.
Kot rečeno, je Hiša Zahir 20. marca 2021 organizirala prvi vseslovenski spletni plesni maraton s poudarkom na orientalskem plesu, ki nosi pomenljivo ime Show must go online. Maratonu je sledila tudi spletna večerna predstava točk, ki smo jih učiteljice maratona vnaprej posnele. Odlično organiziran dogodek je naletel na zelo dober odziv, zato smo slovenske plesalke in učiteljice orientalskega plesa lahko 26. marca letos uživale v Show must go online, vol. 2. Ksenija Visket pravi, da Hiša Zahir zamisel o maratonu goji že od leta 2010, ko je začela s prvim, štiriurnim maratonom v živo, kjer so najprej poučevale lokalne učiteljice, nato pa tudi kolegice iz drugih krajev Slovenije. Zamisel za daljši spletni maraton je dobila 2021, ker je začutila, da smo se slovenske plesalke zaradi pandemije in karanten čisto odtujile. “Vsaka je delala sama zase, za svoje plesalke iz domačega studia, jaz pa rada izmenjujem zamisli, rada vidim tudi kaj druge delajo”, doda Ksenija. Januarja 2021 se je Ksenija udeležila 72-urnega spletnega orientalskega plesnega maratona, ki je potekal na globalni ravni in katerega del je bila tudi naša Ana Perčič. Koncept tega maratona je bil združiti 72 učiteljic z različnih delov sveta, da vsaka uči po eno uro.
To je dalo Kseniji misliti in odločila se je, da bo podoben dogodek naredila v Sloveniji s slovenskimi učiteljicami. “Da se ponovno povežemo,” je bila njena želja. Lotila se je dela in poslala vabilo različnim plesalkam, prepričana pa je bila, da se jih bo odzvalo vsaj deset. In res je bilo tako, na lanskem maratonu je poleg Ksenije sodelovalo še devet učiteljic. Med temi devetimi nas je bilo sedem, ki smo poučevale orientalski ples, in dve, ki sta poučevali drugi zvrsti, in sicer indijski ples in Ori Tahiti. Obe zvrsti plesa je obdržala tudi na letošnjem maratonu na željo plesalk, udeleženk maratona, ki so ta dva plesna stila prepoznale kot prijetno osvežitev v množici orientalskih plesnih vsebin. Letošnji maraton, ki je potekal zadnjo soboto v marcu, 26. 3., se je začel z gostjo iz tujine. To je Ksenjina dolgoletna plesna prijateljica, plesalka in učiteljica Anasma. Anasma, francoska plesalka vietnamsko tunizijskih korenin, je bila nekaj časa članica znane ameriške orientalske plesne skupine Bellyqueen, ki je v organizaciji Hiše Zahir gostovala tudi v Mariboru. Anasmo slovenske plesalke dobro poznamo, ker jo je Ksenija že večkrat povabila poučevati v Maribor. Povabilo Anasmi, da uči na drugi ediciji maratona, je bil eden od ciljev, tj. obdržati nekaj učiteljic iz lanskega leta in povabiti nekaj novih.
Med povabljenimi učiteljicami letošnjega maratona je bila tudi Irina Stankovič, ukrajinska plesalka in učiteljica, ki že vrsto let živi in ustvarja v Sloveniji. Zaradi trenutne vojne v Ukrajini in razmer povezanih z njo pa je Irina morala odpovedati svojo učno uro na maratonu. Novi učiteljici letošnjega maratona sta bili tudi dvojčici, Aneja in Nastja Črnigoj, večkratni nosilki odličij z državnih, evropskih in svetovnih tekmovanj v orientalskem plesu. Poleg Ksenije smo iz lanskoletnega maratona poučevale še orientalke Ines Kočar, Iris Zavelcina, Ana Perčič in jaz (Nataša Kočar) ter Naja Furlan (Tahiti), Vesna Jevšenak (indijski ples), ki je bila na vrsti kot zadnja, zato je drugo polovico svoje plesne vadbe namenila raztezanju in sproščanju, za kar so ji bila dekleta še posebej hvaležna.
In kako je bila organizatorka zadovoljna z odzivom? Ksenija pravi, da je z odzivom zadovoljna. Ponosna je na svoje plesalke iz Maribora, ki so skupaj z njo plesalke v živo v Hiši Zahir, in na kolegico Iris Zavelcina, ki je že drugo leto zapored izkazala veliko podporo projektu, ne samo kot učiteljica, ampak predvsem z organizacijo udeležbe tudi svojih plesalk, plesalk društva Leyli, ki so se maratona prav tako udeležile skupaj z Iris v prostorih društva in tako številčno podprle dogodek. Ksenija si želi, da bi se v prihodnosti tega dogodka udeležilo še več plesalk. Hvaležna je tudi vsem plesalkam, ki so se prek domačih zaslonov udeležile maratona, in upa, da jih bo drugo leto še več. Po koncu maratona bi tudi leto morala biti spletna predstava s plesnimi točkami, a je žal zaradi tehničnih težav nekaterih udeleženih učiteljic ni bilo.
Kaj pa tehnična izvedba dogodka? Ksenija pove, da ji tukaj izjemno pomaga njen mož Tomaž Visket, ki poskrbi za tehnično plat dogodka, da se Ksenija lahko posveti izključno vsebini in komunikaciji s kolegicami in plesalkami. “Jaz si zamislim, Tomaž si vse skupaj izriše v svoj zvezek. On meni pove, kaj ne bo šlo, in jaz mu rečem, da pač to mora iti,” ter v humornem tonu pripomni še, da “mož potem poskrbi, da vse skupaj teče tako, kot si je zamislila žena”.
In kaj si Ksenija Visket želi v prihodnosti? “Želim si, da gre Show must go on-line vol. 3 prek meja!” Show must go online je sodelovanje med Hišo Zahir, plesalkami in učiteljicami. Nekaj učenk in nekaj učiteljic smo povabili, da nam zaupajo, kako se jim je zdelo.
Manuelo Ketiš je dogodek navdušil že lani in takoj je vedela, da se ga bo znova udeležila tudi letos. Hvaležna je organizatorjema, Kseniji in Tomažu, ter pestremu naboru učiteljic. “Bilo je resnično naporno, po drugi strani pa smo spoznale vrhunske učiteljice, ki so nam podale ogromno znanja v zelo kratkem času.” Manuela je pohvalila pester program, ki se ji je zdel še boljši od lanskega, in izjemno predanost vseh sodelujočih. “Všeč mi je tudi, da smo bili povezani s kraji po celotni Sloveniji ter z drugimi državami – tako smo bili tudi v Franciji in Egiptu.” (iz Francije je poučevala Anasma, iz Egipta Ana Perčič, op. p.) Manuela pravi, da se bo maratona znova udeležila, če bo le zmogla, in ga toplo priporoča vsem, ki se ga še niso udeležili.
Petra Štampar je tako kot Manuela plesala v matični dvorani dogodka, v Hiši Zahir v Mariboru, ker pravi, da ima raje plesno druženje v živo kot prek spleta. Na dogodek se je prijavila iz radovednosti in želje po plesu. “Super mi je bilo. Najboljše mi je bilo to, da se lahko učiš od različnih učiteljic z različnih delov sveta.” Petra zaključuje, da bo na maraton spet prišla, če ji bo le dopuščal čas.
Sonja Jež, ki prihaja z goriškega konca, se je dogodka udeležila prek spleta, tokrat prvič. “Prijavila sem se, ker se mi je zdela super prilika za spoznati različne učitelje plesa, stilov plesa ter občutiti, kako je dejansko ta zvrst plesa še aktivna in živa.” Pravi, da na Goriškem interes za orientalski ples izginja, dodaja, da morda tudi zaradi pandemije. Maraton se ji je zdel odlična priložnost, da spozna veliko profesionalnih učiteljic po enotni in izredno ugodni ceni. Pohvalila je organizacijo in pravi: “Ksenija zna. Bravo!” Čeprav ni zmogla aktivno plesati vseh deset ur, je bila ves čas prisotna in je pozorno spremljala dogajanje na zaslonu. “Super učiteljice, koreografinje, podale so polno novega elana in idej. Presenetila me je Anasma, ko je s petjem razlagala gib rok, božanski občutek sproščenosti.” In drugo leto? Sonja pritrdi, da definitivno pride.
Ines Kočar je bila učiteljica maratona že lani, ko je učila virtualno od doma, letos pa je v Mariboru učila hibridno, torej v živo v Hiši Zahir in prek spleta za vse ostale, ki so bile prisotne na drugih lokacijah po Sloveniji. Zanimalo nas je, kakšna je bila razlika? “Razlika je bila očitna. Čeprav je bilo letos na nek način težje, ker sem se morala celo delavnico posvečati dvema skupinama, torej tisti pred zasloni in tisti v dvorani, je bil občutek veliko boljši. Razlagati nekomu v živo, mu pokazati kak detajl, ki je prek kamere komaj opazen, preveriti, ali ga izvaja pravilno, plesalko popraviti, če je treba … Vse to je veliko laže početi v živo. Poleg tega so dekleta v dvorani zastavljala vprašanja, ko se jim je kje zataknilo, prek spleta pa to storijo le redke, četudi so se morda zmedle pri istem gibu ali kombinaciji. Pa tudi sam občutek, da razlagaš živi osebi, ki stoji pred tabo, in ne nekomu na desetine, stotine kilometrov stran, je veliko boljši.” Ines pravi, da je poučevanje prek spleta zanjo zares velikanski izziv, ki učiteljico postavlja pred kopico izzivov in od nje zahteva ogromno energije: “Težko je včasih razložiti podrobnosti, če poučuješ koreografijo, plesalke na drugi strani zmedejo še strani in pozicije, zvok pogosto zaostaja za sliko, prenos je včasih slab.” Pravi, da je bilo najtežje preverjati, ali plesalke gibe izvajajo pravilno, jih motivirati in ohranjati skupinsko dinamiko. Ines se je v času epidemije tudi sama še naprej izobraževala pri drugih mednarodno priznanih učiteljicah orientalskega plesa in priznava, da imajo tovrstna spletna izobraževanja tudi prednost: “Če so bile dobro organizirane in je bila tudi kakovost povezave dobra, je šlo. Tako sem lahko v lastni plesni sobi plesala z učiteljico na drugem koncu sveta. Kar ni bilo samo praktično, ampak tudi občutno ceneje, kot če bi morala na delavnico fizično potovati.” Pogreša nastope in plesno druženje s plesalkami na odru in se že veseli junijske predstave, ki jo pripravlja skupaj z Aljo Shaar.
Aneja in Nastja Črnigoj sta do zdaj večinoma poučevali v sosednji Italiji, zato sta povabilo za sodelovanje na slovenskem spletnem dogodku sprejeli z odprtimi rokami. “Imeli sva se super. Ksenija se je res potrudila, da je vse potekalo gladko.” Letos sta učili dva egipčanska folklorna stila, in sicer baladi in hagallo. “Skozi vsa leta izobraževanja so nam k srcu najbolj prirasli folklorni plesi, saj se med seboj tako zelo razlikujejo in prav vsak predstavlja velik izziv. Za vsako folkloro se skriva obsežna tradicija, tako da se vedno naučiva kaj novega.” Aneja in Nastja pravita, da se skušata udeležiti čim več različnih delavnic z različnimi učitelji, saj se tako vedno naučita kaj novega, ne glede na to, koliko veš o določeni temi.
V zadnjem delu članka pa pripenjamo še kratek ekskluzivni intervju s francosko plesalko Anasmo, ki je bila posebna gostja letošnjega maratona.
Anasma, v Mariboru si že pred leti učila v živo, kako bi primerjala poučevanje na spletnem maratonu Show must go online vol.2 v primerjavi s tistim v živo?
Poučevanje za Show must go online vol. 2 je bilo čudovito. Veseli me, da sem se povezala s strastnimi in predanimi plesalkami. V meni je bil iste vrste adrenalin kot takrat, kadar poučujem osebno, tj. v dvorani s plesalkami. Ta pozitivni adrenalin me postavi v stanje, ko hočem dati od sebe najboljše, kar lahko. Zelo sem hvaležna za to priložnost, da sem se lahko povezala s tako čudovitimi dušami. Seveda pa je popolnoma drugače, ko potuješ in si tam v živo. Moji spomini na Maribor, Ksenijo in Tomaža so zlata vredni. Hiša Zahir je nebeški prostor za izmenjavo znanja, pogovore ob pijači, smeh in navezovanje dolgoletnih in vseživljenjskih prijateljstev. Maribor je mesto, ki očara na vsakem koraku. Vsaka plesna delavnica je vedno precej več kot le mednarodni plesni dogodek, je priložnost za doživetje, potovanje, ko se odklopiš od vsakdanjika. V tem trenutku mi je zaradi družine (dveh majhnih otrok in moža) lažje delati od doma.
Tvoja delavnica je bila mešanica joge, zavedanja telesa in različnih vaj ter plesnih vzorcev za roke. Če sem prav razumela, je to tvoja posebnost kombiniranje joge in plesa?
Že od leta 2011 raziskujem, kako lahko integriram jogo v svoj plesni izraz na odru. Pri jogi mi je všeč spokojnost, dihanje, centriranje in prijaznost do sebe, medtem ko izvajaš fizično bolj ali manj zahtevne položaje, ohranjaš ravnotežje, krepiš center in telo nasploh. Ker sem v osnovi plesalka, sem v jogi našla pomoč pri krepitvi obvladovanja telesa, ravnotežja, drže, se naučila skrbeti za svoje sklepe in svoje telo. V svojem plesu nenehno kombiniram fuzijo različnih stilov, ki jih študiram. Ohranjam pretočnost, mobilnost, sposobnost da koreografiram in kreiram z osnovnimi plesnimi sestavinami, kot so pretočnost valovanja telesa, izolacije, muzikalnost, dinamiko in zabavno, poskočno energijo. Moja blagovna znamka, ki se imenuje Yoga Dance Air, skuša vključiti vse te naštete elemente. Gravitiramo med zemljo in nebom. Yoga Dance Air Earth se dogaja na jogijski podlagi, Yoga Dance Air Sky je kot neke vrste viseča mreža – v zraku, Yoga Dance Air Mamas se osredotoča na mobilnost in dobrobit bodočih in mladih mamic.
Kako je s plesnimi tečaji v živo v Franciji, kjer živiš, si ti že začela delati v živo ali učiš prek spleta oz. kombiniraš oboje?
Nedavno sem ustvarila svojo spletno šolo, tako da bom večinoma ustvarjala na spletu, predvsem vnaprej posnete vadbe, ki jih bodo obiskovalci lahko izbirali glede na to, kar jim ustreza. Nekaj vadb bom imela tudi v živo prek spleta, tudi prek svojega YouTube kanala, v francoščini in v angleščini. Vsekakor bom v prihodnosti še naprej delala tudi v studiu, obkrožena z učenkami v živo, vsak teden, tukaj pri sebi doma, kjer imam prostor za zasebne ure ali manjše skupine. Veselim se tudi ponovnih potovanj in delavnic z učenkami v tujini. Vendar sem v tem trenutku še na porodniškem dopustu, imam dva majhna otroka in dotlej bom gradila svojo spletno šolo.
Torej se lahko v prihodnosti nadejamo tudi tvojega ponovnega obiska v Sloveniji?
Vsekakor. Ko bodo časi spet taki, da se bo lahko sproščeno potovalo in bodo moji otroci malce večji, bi z veseljem spet prišla v Maribor h Kseniji, v Hišo Zahir.
Bi za konec še kaj dodala za naše bralce?
Zelo si želim ponovnega srečanja s slovenskimi plesalkami v živo, do tedaj pa jih vljudno vabim, da se z mano družijo v moji spletni šoli Yogadanceair.com. Če se pridružijo mojim spletnim novičkam, dobijo 20-odstotni popust na mesečno vadbo.
Anasma za konec sporoča: “Vsem skupaj želim, da plešete še naprej, jogirate, se povezujete s svojim telesom, ki vam služi kot vaše plesno orodje in vas osrečuje.” Plesni maraton Show must go online vol. 2 je torej uspel v vseh pogledih in Ksenija Visket že napoveduje vol. 3 marca 2023! Vabljeni!
