Premiera baleta Grk Zorba bo v petek, 12. aprila; sledi še osem ponovitev in gostovanje v ljubljanskih Križankah in portoroškem Avditoriju.
Na oder mariborskega gledališča ponovno prihaja balet Grk Zorba, ki je dožilvel premiero pred dvajsetimi leti, natančno 17. aprila 2004. Edward Clug, umetniški direktor baleta, mi je lani v pogovoru za moj portal takole povedal: ‘Imel sem velike pomisleke zaradi narave predstave, žanra. Imel sem v mislih še v času, ko nisem vedel, ali bom ostal direktor baleta ali ne. Mogoče je prav to na neki simbolni ravni, da se vrača ta naslov v novi obliki z novimi protagonisti. Kaj če bi to bil Grk Zorba? Ostro sem nasprotoval temu naslovu, ki je bil na programu v moji prvi sezoni leta 2004. Predstava je bila že prej izbrana. Bal sem se, da bo zaznamovala nek slog, ki pritegne maso ljudi, in to se je uresničilo. Ampak zaradi tega smo pridobili veliko občinstva v dvajsetih letih. Umetniško ni v skladu z mojimi vizijami, ampak moram upoštevati mesto, v katerem živim, torej občinstvo. In seveda ves korpus iz orkestra in zbora, ki me je spraševal, zakaj nimamo več Grka Zorbe. Gre za pogumno potezo v drugačnem smislu, mogoče zelo upravičena poteza, saj sem doživel izjemen odziv znotraj gledališča.’ Odločitev je bila seveda pravilna. Predstave so že skoraj razprodane in Edward Clug skupaj z direktorjem SNG Maribor Danilom Roškerjem razmišljata, kako dodati še kakšno ponovitev.
Nekaj zgodovine baleta pa sem povzela po PR sporočilu in Wikipediji. Grk Zorba, ki je nastal leta 1988 po naročilu festivala Arena di Verona, velja za enega najuspešnejših baletov 20. stoletja. Ob njegovi krstni izvedbi in ob ponovitvi leta 1990 si ga je ogledalo prek 200.000 gledalcev. Balet Grk Zorba je nastal po romanu Življenje in nravi Aleksisa Zorbe avtorja Nikosa Kazantzakisa, ki velja za enega najpomembnejših grških pesnikov, pisateljev in filozofov dvajsetega stoletja. Po njegovem delu je bil leta 1964 (18 let po izidu Kazantzakisovega romana) posnet tudi sloviti istoimenski film, v katerem je zablestel igralec Anthony Quinn. Balet Grk Zorba je v primerjavi s filmom povsem samostojna glasbena stvaritev, saj imata filmska glasba in balet v bistvu le dve stični točki, in sicer lik Grka Zorbe in kakšne tri ali štiri glasbene motive, med njimi tudi znameniti zaključni sirtaki. Avtor glasbe Mikis Theodorakis je v balet vključil ne le glasbo iz filma, temveč tudi iz nekaterih drugih del.
Koreograf in režiser predstave je Lorca Massine, rojen v New Yorku kot sin slavnega baletnika in koreografa Leonida Massina. V svoji karieri je zasnoval prek petdeset baletnih koreografij, ki so jih izvedli v uglednih gledališčih v več kot 20 državah, med drugim tudi v Metropolitanski operi, londonskem Covent Gardnu, pariški in rimski operi ter milanski Scali.
Sicer bo Grk Zorba gostoval tudi na Ljubljana Festivalu 27. junija v ljubljanskih Križankah, 12. julija v portoroškem Avditoriju, 20. in 21. septembra pa se vrača na domači oder. Zasedba je znana. V vlogi Zorbe pleše originalni Zorba izpred dvajsetih let Sergiu Moga, ob njem bo debitiral Davide Buffone, ki bo plesal premierno predstavo. Za naš portal je pred včerajšnjo generalko povedal: ‘Bilo je veliko presenečenje, ko me je koreograf Lorca Massine določil, da bom plesal Zorbo na premieri. Bil sem prepričan, da bom plesal Jorgosa. Vsi mislimo, da je Zorba starejši človek, jaz pa mislim, da je brezčasen, zelo močnega in odločnega karakterja. Kar precej zapletena vloga, a dal bom vse od sebe in sem zelo hvaležen za to priložnost.’
Američana Johna, ki ga je nekoč plesal Anton Bogov, bosta plesala Yuya Omaki in Ionut Dinita. Yuya je plesal vlogo Johna že v prvotni izvedbi: ‘Tokrat sem imel priložnost delati s koreografom in razložil mi je mnogo podrobnosti tega baleta. Prej nisem pravzaprav vedel točno, kaj naj bi pomenila ta vloga, sedaj mi je Lorca Massine pojasnil mnogo detajlov o samem baletu. Zato sem hvaležen za to priložnost. Koreografija ni veliko spremenjena, ampak to je tako ali tako samo polovica predstave. Polovica je naša izvedba, so naše emocije, usklajenost z glasbo. Vse skupaj je potem pravi balet.’
Marino je nekoč plesala Alenka Ribič, ki se tokrat skupaj z Antonov Bogovim podpisuje kot asistentka koreografa. Je kaj nostalgije, sem jo vprašala pred generalko: ‘Uživam v gledanju, uživam v spominih, ko sem plesala vlogo Marine, ker to je predstava za dušo. Z mojimi izkušnjami sem pomagala plesalcem, da lahko tudi oni uživajo na odru in seveda naredijo vse tako, kot si je zamislil koreograf.‘
Vlogo Marine bodo tokrat odplesale kar tri mariborske solistke in sicer Tijuana Križman Hudernik, Catarina Meneses in Asami Nikishima. Na premieri bo plesala Tijuana, ki nam je zaupala: ‘Grk Zorba je bila moja prva predstava, v kateri sem nastopila kot članica mariborskega baleta, in sicer na gostovanju v Luksemburgu. Dobila sem eno vlogo v ansamblu, na hitro sem se morala naučiti. Nikoli nisem imela svojega mesta v tej predstavi, če se lahko tako izrazim, bila sem tam, kjer sem pač bila potrebna. Proti koncu pa mi je bila dodeljena vloga Marine. Občutek zdajšnje Zorbe je definitivno drugačen tudi zato, ker sem jaz starejša, bolj zrela. Iti skozi proces nastajanja predstave in delati z glavnim koreografom je velik privilegij in velika čast. Tista dva ali tri tedne, kolikor je bil g. Lorca z nami to je bila neprecenljiva izkušnja, ki te obogati kot osebo in sigurno ti da ogromno. Vloga je čudovita. Marina je močna ženska, ki posluša svoje srce, instinkt, gre naprej, ne podleže mislim, kaj si skupnost misli. Tu lahko potegnemo vzporednico z današnjim časom, saj velikokrat preveč mislimo na to, da ugajamo drugim. Ona seveda plača ceno v predstavi, a občutek, da je verjela svojemu notranjemu občutku do zadnjega, ko jo kamenjajo do smrti, je neprecenljiv. Mislim, da sem pripravljena pokazati to močno žensko plat na odru.’
Jorgosa bodo oplesali Davide Buffone, Matteo Magalotti in Tomaž Viktor Abram Golub. V ostalih vlogah pa seveda celotna ekipa mariborskega baleta. Marina Krasnova/Evgenija Koškina/Branka Popovici (Madame Hortense), Dada Kladenik (pevski solo), Monja Obrul, Tea Bajc, Mina Radaković, Beatrice Bartolomei, Nuša Urnaut, Mirjana Šrot (Turkinje) ter Nuša Urnaut, Ema Perić, Metka Masten, Olesja Hartmann Marin, Hristina Stojčeva, Ines Uroševič, Satomi Netsu, Lana Druškovič, Adriana Cioata, Mihaela Matis, Klavdija Stanišić, Cleopatra Purice, Sytze Jan Luske, Lucio Mautone, Christopher Thompson, Maro Vranaričić, Aleksandar Trenevski, Alexandru Pilca, Mircea Golescu, Elia Davolio, Angelo Menolascina in Vasilij Kuzkin.
Simfoničnemu orkestru SNG Maribor in Zboru Opere bo dirigiral Simon Robinson.
Kostumograf je Leo Kulaš, scenograf Matic Kašnik, oblikovalec svetlobe Tomaž Premzl, asistentka koreografije, poleg Alenke in Antona, še Elisa Arnone, asistentki kostumografa Simona Toš in Suzana Rengeo, zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak.
Od prve izvedbe 17. aprila 2004 pa do konca leta 2017 si je balet ogledalo več kot 85.000 ljudi bodisi na različnih slovenskih ali mednarodnih prizoriščih. In lahko začnemo šteti koliko ponovitev zaključnega sirtakija se bo odplesalo od petka dalje.
