Anne Teresa De Keersmaeker je tista plesna dama, zaradi katere se je Cankarjev dom že tresel v tistih legendarnih letih t. i. belgijske eksplozije, ko smo vsi želeli videti to nekoliko bledo žensko, ki je plesala v simetričnih niansah z obveznimi krili, ki so zaostajala za celo sekundo v tem neobičajnem gibanju. Rosas je s predstavo Rosas Danst Rosas postala ekipa, ki je ne bomo nikoli pozabili.
Jaz osebno pa ne bom pozabila niti Anne, saj je bila ena najbolj nemogočih oseb, ki sem jih gostila pred kamero. To so bili še tisti časi revolucionarnega plesnega filma, ko je belgijski ‘budget’ dopuščal ogromne količine denarja za video plesne produkcije in postprodukcije, zato se je zdelo njej presneto čudno, kako se ena Drnačeva z neke slovenske televizije pojavi kot ‘one woman band’ in sama snema, mikrofon na kablu pa drži kar gost. Anne tega seveda ni želela in sem se skupaj z njeno menedžerko kar nekaj časa pogajala, kdo bo držal mikrofon. Lahko si mislite, kdo je bila žrtev te grozne teže mikrofona. Menedžerka, seveda. To sem vam napisala za lažje razumevanje, saj so se časi tudi za skupino Rosas spremenili in zdaj bi bilo verjetno zelo čudno, da bi jo prišla snemat ekipa petih ljudi. Kar je seveda pri nas tudi možno, če delaš za ‘nacionalko’. Je pa gibe iz videa uspešno ali pa niti ne toliko uspešno prekopirala leta 2011 pevka Beyonce in povzročila mali škandal. Brez kakšnih večjih posledic, saj so Američani proglasili belgijsko koreografinjo za precej neznano ustvarjalko. Lahko si ogledate v prispevku TV- postaje ABC.
V ponedeljek, 8. aprila, ob 19.30 se bo v dolžini 55 minut pred vami odplesala predstava A Love Supreme v koreografiji Salva Sanchisa in Anne Terese De Keersmaeker. José Paulo dos Santos, Bilal El Had/Robin Haghi, Jason Respilieux, Thomas Vantuycom so gibalci, plesni kvartet v črnih oblačilih.
Inspiracija se glasi: "A Love Supreme, plesni kvartet, ki sta ga ustvarila Salva Sanchis in Anne Teresa De Keersmaeker, temelji na istoimenskem albumu Johna Coltrana. Sodelovanje Sanchisa in Keersmaekerjeve se je začelo leta 2005 ter je bilo prvo ustvarjalno koreografsko soočenje, katerih skupna ustvarjalna točka je navdušenje nad glasbo legendarnega džezovskega saksofonista in še posebej nad njegovim ikoničnim albumom, A Love Supreme. To je bil tudi prvi projekt, v katerem je De Keersmaeker sledila nepredvidljivim potem plesne improvizacije, ki jo narekuje glasba Johna Coltrana. Legendarnemu saksofonistu je skupaj s sodelavci (pianistom McCoyem Tynerjem, basistom Jimmyjem Garrisonom in bobnarjem Elvinom Jonesom) uspelo razviti zapeljivo in preprosto glasbeno strukturo, znotraj katere je mogoče ustvariti popolno svobodo improvizacije, ki nenehno prebija meje slehernega glasbenega registra. In ravno to, svoboda ustvarjanja, torej improvizacije, je ključna točka, na kateri je njihovo glasbo mogoče učinkovito preliti v ples. Sanchis in Keersmaekerjeva sta skoraj samoumevno sprejela izziv združevanja improvizacije in kompozicije v izvirno koreografsko celoto. Za novo različico predstave iz leta 2017, ki se od praizvedbe razlikuje po dodanem uvodnem delu, prirejeni koreografiji, novih kostumih in lučni postavitvi, sta namesto izvirne postave uporabila ekipo štirih mladih moških plesalcev. Njihova energična interpretacija uteleša in odseva neuničljivo vitalnost glasbe Johna Coltrana, hkrati pa z vsako ponovitvijo opozarja na svobodo, ki jo glasba ponuja, in koreografski izziv, ki ga omogoča."
Za vse, ki ne veste, kdo Anne, je pa še nekaj biografskih podatkov iz Cankarjevega doma: "Anne Teresa De Keersmaeker (1960) je po študiju plesa na šoli Mudra v Bruslju in na šoli za umetnost Tisch v New Yorku leta 1980 ustvarila Asch, svoje prvo koreografsko delo. Plesno skupino Rosas je ustanovila v Bruslju leta 1983, v času kreacije ikoničnega dela Rosas danst Rosas. Že vse od začetka ustvarjanja njena koreografija sloni na temeljitem in plodnem raziskovanju odnosa med plesom in glasbo. S skupino Rosas je ustvarila obsežen ‘katalog’ del, ki se ukvarjajo s strukturami in partiturami različnih glasbenih obdobij. Njena koreografska praksa črpa tudi iz formalnih načel geometrije, numeričnih vzorcev, narave in družbenih struktur, vse s ciljem, ponuditi edinstven pogled na telesno artikulacijo v prostoru in času."
