Pred-Premiera. Gibalna ter prostorska dorečenost, izpolnjena s svežino mladostne plesne energije

Letošnja produkcija SVŠGL, Umetniške gimnazije za sodobni ples Ljubljana, je že 17. po vrsti, a prva, ki se je zgodila pred zimskimi počitnicami. Produkcijski program so posvetili ustvarjalni tematiki, ki sloni na glasbeno-plesnih variacijah. Termin uprizoritve je prav gotovo pravšnji, ko se po intenzivnih pripravah na produkcijo ob rednem učnem programu priležejo zimske počitnice. Tema in variacija je naslov 17. Pred-Premiere, ki je premierno stekla 22. februarja v njihovem Plesno-gledališkem centru (PGC) na Kardeljevi ploščadi 28.A.

"Naša telesa so kot pisala, ki izpisujejo note v notno črtovje, mi pa s telesi zarisujemo glasbo v prostor in ji dajemo telesno obliko," so v gledališkem listu zapisali o svoji 17. Pred-Premieri, ki je tekla pod mentorskim vodstvom Nataše Tovirac, Petre Pikalo, Urške Vohar (za prvi letnik); Sinje Ožbolt, Tine Dobaj, Dušana Teropšiča, Vite Osojnik (za drugi letnik); Andreje Rauch Podrzavnik, Urške Vohar, Aje Zupanec in Maje Delak (za tretji letnik); slednja je vodila tudi zaključni 4. letnik. Predstava se je odvila v produkciji SVŠGL (ravnatelj Alojz Pluško) ter v dramaturgiji Andreje Kopač in Maje Delak.

Ustvarjalni pristop k temi in variacijam se je začel z izbrano glasbo šestih preludijev skladatelja Dimitrija Šostakoviča iz opusa 34 (2, 10, 12, 17, 23) in pod glasbenim vodstvom profesorja glasbe na SVŠGL Matjaža Predaniča, ki je avtor sedmih variacij na temo omenjenih preludijev, skupaj z glasbenikom Luko Prinčičem pa še štirih, sicer je bilo kar 17 plesnih izhodov, torej sedemnajst koreografskih tem na 12 glasbenih variacij in šest na temo izbranih skladateljevih preludijev, ki so bili največkrat domena zaključnega 4. H, predstavil pa se kar v osmih glasbeno-plesnih temah in plesnih tematsko zasnovanih variacijah, ko so se koreografije postavljale na znane glasbene teme. O svojih variacijah je prof. Predanič dejal, da se ni le opiral na glavne glasbene teme preludijev, ampak na "različne figure, pasaže, sekvence in druge elemente glasbene teksture posameznih skladb". Variacije so bile modelirane tudi z elektronsko glasbo in s klasičnimi glasbili, kjer so bili slišni klavir, violončelo, viola, kitara ter pospešeni in prodorni ritmi bobnov.

Prvi lirični izhod je uprizoril 4. H s skupnim naslovom Skupna slika na glasbeno temo Preludij 1 op. 34 D. (Šostakovič). To je bil izhod bodočih maturantov, pretkan s slikovitimi pozami in pogledi nekam nazaj, kot bi obujali še sveže spomine na skupno prehojeno ter plesno obarvano gimnazijsko obdobje.

Za njimi in ob njih je takoj sledil 3. H na Variacijo in Preludij št. 1  Predanič, Prinčič) pod skupnim naslovom Od skupine do dvojine, ko se iz labirinta množice jasnijo značilnosti dvojic, sicer letnika, ki že tretje leto izstopa v svojih plesnih izvedbah.

Tretji izhod z naslovom Upočasnitev / Tema in Preludij D. Š. št. 17 je bil svojevrstno obarvan sodobni plesni izziv, ki ga je v začetnih taktih zaplesala Klara Drnovšek Solina (v drugih izvedbah pa Nikita Omerzu in Tjaša Šuligoj), ko gib ne obstane, ampak se nevidno nadaljuje in spevno zadiha v duetu z glasbeno kompozicijo. V gledališkem listu je Klara zapisala: "Vizualni značaj giba in slišni značaj glasbe se torej povežeta v univerzalnem dojemanju energije, ki jo oddajata v prostor, in ki jo gledalci (predvidoma) začutijo ter tako povežejo različne zaznavne elemente v celoto." Urednica gledališkega lista je Andreja Kopač, preplavila pa so ga mladostna razmišljanja o predstavi, njihovih ustvarjalnih prijemih ter samem poteku dela.

O kanonu se je spraševala Veronika Markoja, če res pripomore k samemu delu. Tudi Pia Kušar je razmišljala o kanonu in drugih procesih v koreografiji, ko je zapisala, kako so skupaj z Mašo in Marušo v koreografijo vnesle obrate, skoke in večje prostorske premike ter se odločile trikrat ponoviti koreografijo. Zapisi, priloženih v gledališkem listu o poteku ustvarjalnih procesov, kažejo, kako kompleksno in ustvarjalno so se dijaki lotili svoje letošnje glasbeno-plesne tematike in jo doživljali v času priprav; pisali so skoraj vsi iz 4. H ob pogumnih posameznikih 3. H.

Na Temo Preludija D. Š. št. 10: Proti skoku in v Variaciji na Preludij št. 10: Kanon (Predanič) je skupina dijakov 4. H (Lea Bajc, Špela Dobrovoljc, Živa Kadunc, Ana Klančar, Maruša Odar, Pia Praček, Maša Radi, Nika Smiljanič, Blaž Cunk, Klara Drnovšek Solina, Pia Kušar, Veronika Markoja, Nikita Omerzu, Tjaša Šuligoj) dominantno soustvarjala v skupinski simbiozi ob številnih variacijah vhodov, izhodov, individualnih utrinkov, duetov, tudi v manjših skupinskih kompozicijah, ko so svoje hitrostne pospeške gladko prelivali v intenzitetah lastne izvedbe.

Na temo kanona je ustvarjal tudi 1. H: Skupina, kanon, kaos, v glasbeni Variaciji na Preludij št. 17(Predanič, Prinčič) pa oblikoval še svoj drugi izhod na plesno temo, ki v prostorskem okviru in v njihovi plesni izvedbi sledi naslovu: Ponovitev, premor, upočasnitev.

Svojo plesno variacijo na Temo in Preludij D. Š. št 12. Elevacija je pod mentorstvom Maje Delak zaplesal fantovski trio: Blaž Cunk 4. H, Maj Luka Špenko, ki mu sledimo v predstavitvah 2. H, in Michel Obenga Kany, ki s svojim plesnim dihom in gibalno plastiko močno izstopa v skupini 1. H. Fantovski trio je vihral dvige ter vzdige skokovitih sosledij, značilnih za današnji čas sodobnih plesnih tehnik.

Kako so že na samem začetku šolskega leta začeli z ustvarjalnimi delavnicami, o tem, kako je začelo primanjkovati časa na rednih plesnih urah in so priprave potekale še po šoli ter ob vikendih, se je razpisala Tjaša Šuligoj v prispevku z naslovom Poučno po šoli.

Špela Dobrovoljc je prispevala dve spevni kitici o tercetu z naslovom Trio: "Ko se solo sreča z duetom (…), ko se drug drugemu morata prilagajati (…), ko nisi sam v prostoru (…), pa vendar delaš sam (…), ko zasnova postane celota (…)" In skupaj z Leo Bajc ter Niko Smiljanič so zaplesale svoj trio: Napetost / Tema in Preludij D. Š. št. 23. Druga dva terceta oz. šest deklet, Klara D. Solina, Pia Kušar, Veronika Markoja, Maruša Odar, Pia Praček, Maša Radi, pa so se preizkušale v Temi na Variacijo D. Š. št. 10: Kanon trio trio.

Maša Radi je ena od dijakinj, ki obiskuje plesne predstave, o svojem vtisu, o odnosu glasbe in koreografije v predstavi Biofikcija Simone Aughterlony / Festival Mesto žensk je zapisala: "V Biofikciji ne gre za hierarhični odnos med plesom in glasbo, ampak bi ta odnos lahko zapisali kot harmonijo obeh." O kakovosti glasbe in plesa je svoje misli zabeležila še Živa Kadunc: "(…) ko je v plesu prisotna natančna, mehka, občasno odsekana in eksplozivna izvedba, v glasbi pa variacija spominja na pomirjujočo elektronsko glasbo zaradi konstantnega bita in nevsiljivih visokih tonov." Nikita Omerzu je pisala o glasbi, ki postane del nje same, o premikih, vzorcih napetosti, sproščenosti, navdušenosti, kar ji omogoča, da skozi glasbo dobi navdih za plesne gibe. Iz predstavljenih zapiskov sledi optimistični vtis, da za plesno umetnostjo stojijo nove ustvarjalne generacije, tudi če se ne usmerijo v te umetniške vode, jih bodo po možnosti vsaj bolj profesionalno spremljale ali pa jim spodbudno sledile.

Nika Smiljanič je o svojih občutkih o Pred-Premieri 2017 menila, da so svojo vizijo uporabe prostora dobro uresničili ter na odru ustvarili nenehno gibanje, ki daje občutek neprekinjenega kroga. In tako, kot je zapisala, je letošnjo Pred-Premiero zaznamovala gibalna ter prostorska dorečenost, izpolnjena s svežino mladostne plesne energije, ko se je več kot sedemdeset dijakov, razvrščenih po štirih razrednih stopnjah, tudi sočasno po svojih učnih zmožnostih soočalo z ustvarjalnimi izzivi, poustvarilo pa barvit kompozicijski mozaik posamičnih ter skupinskih plesnih utrinkov. Koreografska nadgradnja, tudi plesna izvedba sta očitno rasli iz letnika v letnik, posebej sta razpoznavni pri 2. H, ki je pohvalno stopil iz svojih začetnih okvirov, izstopal pa po skupinskem navdihu, tudi v dorečeni črno-beli kostumski zasnovi (kostumografija Urška Recer).

Za zaključek sta poskrbela tako 4. H kot 3. H, ko so v Variaciji na Preludij št.12: skok (Predanič, Prinčič) v celoti svobodno ter skokovito posegali po gibalnih izlivih in vrhovih, tudi po steni dvorane, tako v slovo enih kot za novi začetek drugih. Na koncu pa je sledil še hudomušni kviz dijakov 4. H, ki so svoje profesorje skupaj z ravnateljem orisali po zanje značilnih besedah in dejanjih, podelili pisane spominske čaše ter zahvalna priznanja, gledalce pa za povrh še simpatično nasmejali.

Pred-Premiera 2017 je v treh dneh, tudi ob reprizah 23. in 24. februarja, doživela pet ponovitev; 10. marca ob 14. uri bo del spremljevalnega programa Festivala Gibanica, že ob 17. pa njihova predstava steče tudi za Gimnazijo Vič, nato pa 17. marca sledi še zaključna predstava za plesno šolo Ane Maletič iz Zagreba. Ni kaj, tako mladi plesalci SVŠGL Umetniške gimnazije, smer sodobni ples, tudi v neposredni praksi enkrat letno podoživljajo uprizoritveni tempo možnega bodočega poklica, vsekakor pa spodbudno krepijo kondicijo ter posegajo po presežkih svoje mladostne energije, seveda poleg vsesplošnih ustvarjalnih spodbud v okvirih danega šolskega programa.

View Gallery 20 Photos