13. Korpus 2020. Koreografska platforma mladih ustvarjalcev
V dvorani Plesnega foruma Celje (PFC) so že trinajsto leto organizirali Korpus, koreografsko platformo mladih ustvarjalcev, pa vendar se je ta 13. edicija kar razlikovala od minulih 12. Razlika je že v samem letnem času (18. 9.−20. 9., ogled pa 20. 9.), ko je vseh predhodnih dvanajst potekalo v majskem času pomladi, in to v počastitev 29. aprila, svetovnega dneva plesa, nikakor pa ne v jesenskem terminu, kot je to bilo letos. In vzrok − pač danes vsem še preveč dobro znana vsebina covid-19. Z virusom ali brez, njihov plesni vzklik se glasi: ‘Praznuj življenje s plesom!’ Ne le da svoje življenje lažje živiš ob plesnih korakih, ampak naj bi ga še slavil s plesom: tako kot se je na veke vekov častilo in slavilo s plesnimi rituali.
Umetniška vodja, koreografinja in pedagoginja PFC Gordana − Goga Stefanovič Erjavec je dejala, da je Korpus v vseh teh letih postal nenadomestljiva platforma sodobnega plesa na celjskem območju, ko informira, povezuje, osvešča ter medijsko promovira sodobno plesno sceno mladih. Tudi je edini tovrstni plesni festival na Celjskem, kjer se mladi plesalci lahko medsebojno družijo, povezujejo z vrstniki iz vse Slovenije, ko med njimi teče iskriv pretok plesne kreativnosti. In je Goga dejala, da ni imela miru, dokler se ni odločila ter organizirala letošnjega 13. Korpusa. Vedela je, da so mladi nadvse željni plesnega delovanja, še posebej neučakani do ustvarjanja, zato se je prilagodila težki situaciji in letošnji Korpus izpeljala v drugi polovici septembra. Kar pa ni bilo tako preprosto, ko se je moralo paziti na razporeditev plesalcev po danih prostorskih zahtevah, temu pa sledilo še usklajevanje zaporedja plesnih nastopov, predvsem pa omejeno število povabljenih.
Prvi, otvoritveni večer, je potekal ob izboru avtorskih plesnih miniatur, ki so letos bile uprizorjene na državnem tekmovanju Opus I. Ko je to potekalo v sončnem razkošju tistega prvega marčevskega vikenda in se zaključilo, tik preden se je vse zaustavilo zaradi razglasitve virusne pandemije. Potem pa so se kot domine sesule vse prireditve, prav tako tiste, namenjene prav njim, mladim plesalcem v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti/ JSKD RS. Tega otvoritvenega večera v dvorani PFC, poimenovanega Opus po Opusu in Prepletanja, se je zvrstilo 16 avtorskih plesnih miniatur (solo, duet) in skupinskih koreografij. O nekaterih smo že pisali na našem portalu, tudi se nasmejali, zabavali in doživljali izzive, ki so navdihnile te mladostne kreacije.
Odprtje se je začelo s plesno skupino Frke (PFC) v koreografiji njihove pedagoginje ter mentorice Goge Stefanovič Erjavec Na znak, zaplesale pa: Brina Bošnjak, Zara Čajavec, Nuša Jerman, Zala Škoberne, Zala Teršek, Žana Topolak, Tisa Trefalt in Iza Žnidarčič. Nato je sledil sklop plesnih miniatur pod Goginim mentorstvom ter v avtorskih izvedbah: Ana Steblovnik (Krejzinet), Kristina Trkmič (Pulizobozvok), Alena Marčič (Decibeli gor dol), Iza Teršek (Beat Bit Bit), Zoja Jager (To) in avtorski duet: Brina Bošnjak, Zala Teršek (Ropotokuhna). Program PFC so zaključili z Gogino koreografijo Nevarno com v sestavi plesne skupine Forum B: Lena Čulk, Sofija Ermakova, Mia Jenček, Neža Pogelšek, Miša Rančigaj, Kristina Trkmič, Tara Ema Žnidar, Zoja Jager in Alena Marčič.
Nato so se izkazali še gostje, prva po vrsti sledila skupina KID Plesonoga iz Cerknice, ki deluje pod pedagoškim vodstvom ter mentorstvom Jelene Oleami, ko sta avtorski duet A to se ti po tleh valjaš? zaplesali Neža in Zala Jelinčič. V koreografiji Nič razen ledu Jelene Oleami in njenih plesalk skupine Mana pa nastopile: Neža Jelinčič, Gea Modic, Beti Polanc in Tinkara Plos.
Predstavil se je tudi Plesni Studio N Velenje, najprej s koreografijo Slovo Burje Podlesnik (mentorica: Nina Mavec Krenker), izvajale pa: Zarja Apšner, Urška Car, Živa Centrih, Amina Gashi Grebenšek, Špela Gojević, Neža Kikec in Lara Zaverla. Svoj avtorski solo Popolno nepopolna je samostojno postavila in zaplesala Živa Centrih.
Na odru PFC so gostili tudi plesne ustvarjalke Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana (SVŠGUGL), smer sodobni ples. V duetu ob mentorici Sinji Ožbolt sta berljivo plesali Eva Batagelj Pinterič in Lana Batič avtorsko miniaturo nenavadnega naslova -.-./../-.-/./.-..//. Njima je sledil še (magični) avtorski solo Sto obrazov Eveline Pristovšek (mentorica: Maja Delak, SVŠGUGL, smer sodobni ples).
Prispela je tudi plesna skupina Quars iz Kranja, zaplesali pa v koreografiji ter pod mentorstvom Ane Romih: Alja Jovan, Filip Štepec, Jernej Šmid, Urška Medved, Špela Paušer in Zarja Tepina.
Prvi večer koreografske platforme Korpus je zaključil mladi plesalec KD Qulenium Kranj Jernej Šmid s svojim plesnim solom Živalski vrt (mentorica: Ana Romih).
Bil je to pestro zastavljen plesni večer obujanja letošnjih avtorskih del, tudi skupinskih postavitev ob novih plesnih raziskovanjih. To je bil tudi večer plesnih pohval. Ko so se mladi plesalci po nekajmesečnem mirovanju znali resno pripraviti in predstaviti svoje ustvarjalne miniature, tudi se skladno združiti v skupinskih koreografskih postavitvah.
Drugi večer celjske plesne platforme poteka največkrat v znamenju tistih, ki so že stopili na umetniško plesno in profesionalno sceno, tudi onih, ki so ravno na tem, da se usmerijo na to pot.
Prva premiera 13. Korpusa je sledila po programu drugega večera v naslovu O praznih prostorih (On empty space), o katerih je v tem času razmišljala avtorica predstave Ana Cvelfar, izrazila pa v svoji koreografski postavitvi ter izvedbi na glasbo Erika Satia; (svetovanje Marija Slavec, dramaturgija Zala Mojca Jerman Kuželički). Predstava je svojo praizvedbo nedavno doživela na festivalu Front@ v produkciji Flota Zavod Murska Sobota in Flota Ljubljana. Ob Gogi je plesno rasla ter dozorevala v PFC tudi Ana, ki že razmišlja o novih usmeritvah na področju plesne umetnosti. V njej lastni gibalni poetiki Ana v svoji predstavi raziskuje ter širi lastna plesna in življenjska obzorja, tudi skuša zapolniti praznino, ki jo nosi v sebi, in jo zazna v prostoru, ki jo obdaja.
Iz PFC je vzletela še ena Gogina plesalka in se pred časom tudi napotila v tujino na študije plesnih umetnosti, ki se tudi vrača s svojimi novimi stvaritvami, ime ji je Aja Zupanec. Aja se je tega večera predstavila z gibalno eksperimentalnim videom Gea. Svoje magistrsko delo Gea je Aja predstavila letošnjega julija po svoji zamisli ter gibalni izvedbi v produkciji AGRFT − magistrski program Umetnost giba, ob mentorstvu izr. prof.mag. Uršule Teržan. Kot vemo, se z Geo naslavlja naša mati zemlja, mati vsega lepega okoli nas, pa čeprav v cikličnih tokovih nenehne razgradnje in gradnje v njeni zračni atmosferi, v vodnih tokovih, tudi v vsebnosti ter oblikah njej lastne materije – zemlje. Aja se v svojem gibalnem videu (režija, snemanje in montaža: Izza Skok) ob scenski glasbi (avtor: Matjaž Predanič) sprašuje, tudi primerja, ali smo izgubili stik s svojo planetarno zemljo, ki ves čas ustvarja enost v vseh svojih neštetih izvodih.
Prvič na plesnem odru PFC je tega večera nastopila tudi Maša Kagao Knez v svojem avtorskem projektu Yaamaam, obdana s preteklimi spomini in izkušnjami, v plesu poglobljene ekspresije in svojstvenih energetskih vrtincev. Ko se je Goga spraševala, kako da Maša tokrat prvič gostuje pri njih, in jih navdušuje.
V nedeljo, 20. 9., je sledila nova premiera Plesnega foruma Celje, druga na 13. Korpusu, plesno gledališka predstava Sister-Hud po idejni zasnovi in v koreografiji Gee Erjavec ter v izvedbi in soustvarjanju njenih plesalk PFC: Ajda Botolin, Ana Cizej, Nana Čulk, Zala Medved, Alja Peček, Sara Praznik, Ana Sodja in Iza Teršek.
Ustvarjati in spraševati se je začelo že konec minulega leta, ko so potekale priprave na pomladni 13. Korpus in so dekleta, tudi srednješolke začele zapisovati teme, ki jih zanimajo in si sledijo v svetovnih okvirih. Misli in kratki stavki so se zapisovali ter nabirali na kartonski sivini, podčrtavali ter še dodatno prebarvali. Tudi so začeli s celotno postavitvijo, pa jih je doletel covid-19, ko se je pač vse zaustavilo.
Neučakane so bile, saj so hotele svoja razmišljanja uokviriti na koreografski sceni. Ko je padla tik pred zdajci odločitev, da 13. Korpus bo, so urno začele obnavljati vadbo in brusiti, kar se je še dalo.
Projekt Sister – Hud se začne z množico glasov in izrečenih stavkov iz ozadja: “Sestre, skupaj smo močnejše. Sestre skupaj lahko spremenimo svet …” Nato sledijo trije pretresljivi video posnetki, povzeti iz svetovnih naslovnic: o beguncih, o rasizmu, ko težki škorenj pritisne žrtev na tla, tudi uličnih demonstracij in upora. Nato vstopijo one, dijakinje nove dobe, odete v modno oblikovana črna oblačila, ko njihovi koraki energično odzvanjajo po plesnem podiju dvorane Forum. Koreografija je sestavljena iz več dramsko zasnovanih plesnih skic, po konceptu in vsebini, ki izhaja iz njihovih kartonskih zapisov, razstavljenih po odru in stenah, na koncu položenih še na tla. Eden teh izpostavi stavek Plastika se stopi, na odru pa izpiše plesna skica dekleta v visokih petah s povečanim oprsjem ob dveh napihnjenih balonih, je kritika na vsa možna plastična telesna polnila, je kar humorno zastavljena ter nasmeji.
In se v sceno vtisne osem stavkov, osem kratkih plesnih izpovedi, smiselno prepletenih v zaporedju gibalnih izlivov, tudi glasno izrečenih stavčnih vsebin: Tvoja barva ni zločin. Kraja za preživetje ali milijone. Mladi potrebujmo objem, ne distance. Če se dve osebi osrečita, zakaj bi ju bilo sram. Nihče ne bo dihal namesto tebe. Moje telo je moja pravica. Glas žensk za boljši svet.
Na koncu te zrelo zastavljene koreografske vsebine se usuje le še nagradni aplavz, predstava pa zahtevala kar moč in čas premisleka.
