Vsakoletna zaključna predstavitev in pregled celoletnega plesnega dogajanja
V Plesnem studiu XXV se resnično veliko dogaja, saj vso sezono potekajo različni plesni tečaji, izobraževalni programi, tudi bobnarske delavnice, pa še kakšne afriške urice za najmlajše. Tudi letos so odpošiljali vabila za zaključno produkcijo 24. 6., čeprav je bila to zanje čudna sezona, kot so zapisali na vabila, kajti letos je predstavitev potekala v njihovi vadbeni dvorani na Parmovi 25, tako kot nekoč na tistih začetkih, vse dokler se niso začeli v tolikšni meri širiti, da so za svoj letni prikaz morali najemati dvorane z odri. In letos niti vabil ni bilo prav veliko odposlanih, le najožjemu krogu z lepo željo, da preživijo in doživijo biti skupaj, tako v fizični kot socialni bližini. Število vabljenih je bilo pogojeno z velikostjo dvorane ob zaščitnih pogojih epidemije virusa covid-19, za povrh pa še sledil odlok o selitvi s Parmove 25, iz nekdanje Hiše Plesa, ki je znova predvidena za rušenje. In so se po trimesečni virusni zamrznitvi oziroma izolaciji prvič lahko fizično srečali po 25. maju, prej pa le prek virtualnih medijev. Hitro se odločili, intenzivno ukrepali in začeli s pripravami na zaključek sezone, ki je obenem pomenil tudi slovo od njihove lokacije, zato povabili že na zadnje druženje na tej lokaciji.
Na začetku leta so imeli veliko načrtov, tudi pripravljali Festival Fuzija, pa je vse obstalo ali ostalo za neprebojno zaveso korone. Tako da niti vseh delavnic niso mogli uprizoriti, tudi ni moglo sodelovati vseh 100 tečajnikov, pa vendar so v teh štirih delovnih tednih in ob dodatni štiridnevni intenzivni delavnici prikazali prijeten program, plesno presenečenje, vredno pohvale.
Zaključni večer je združil šest krajših koreografskih kompozicij ob glasbi in ritmih, od tega so štiri potekale v dvorani, dve pa na prostem. Bil je to tudi zadnji večer še brez novih koronskih protiukrepov, žal pa z danimi novimi varnostnimi navodili, ko se je korona znova aktivirala ter začela širiti.
Štiridnevno intenzivno delavnico so vodile: Urša Rupnik, Kaja Lin Jagodič Avguštin in Maša Kagao Knez, ko so s svojimi tečajniki zaobjele tridelno plesno kompozicijo v enovito koreografsko celoto: Free Your Body and Soul/Contemporary Dance Fusion; zaplesali pa: Tjaša Jerak, Dijana Džamastagić, Azra Bašić, Katja Kučina, Ana Lorger, Brina Dokl, Eva Gorišek, Zala Pribaković, Alja Caharijas, Jasna Hojak, Sara Jelenič, Vesna Wolf, Andreas Doukas, Kaja Marion Ribnikar in Vanja Gajič.
Želja Kaje, Maše in Urše je bila povezati pridobljeno znanje, plesno energijo treh skupin tudi celovito zaokrožiti, se medsebojno začutiti, predstaviti in na novo zaživeti v gibalnih razponih skupine, v koreografski strukturi treh sodobnih plesnih in ustvarjalnih oblik. Po dvorani pa vznemirljivo ter čutno zavibrirale fuzijske različice v odlični plesni izvedbi nastopajočih, ko so se gladke razpotegnjene linije dinamično spreminjale v nove gibke izzive, tudi združevale in bogatile skupinski dih. Že na začetku, ko so se postavili v ozadju, so njihovi koraki energično zavibrirali, tudi se roke krepile v primežu stisnjenih dlani, nato pa še samo vzleteli, v svojih gibkih pregibih tudi hiteli izpisovati mnogo tega, kar so zamudili med trimesečno odsotnostjo. Ko pa se njihovi energetski potenciali umirijo, se znova začne prelivajoče združevanje v kompaktno skupino, ki se postavi v začetno pozicijo nasmejanih pogledov, srečni, da ta svečani trenutek lahko še slikovito zamrznejo.
Nato je sledila skupina Urše Rupnik, Ursus Dancers, njih šest: Brina Dokl, Andreas Doukas, Dijana Džamastagić, Katja Kučina, Kaja Marion Ribnikar in Jerca Klinar, ki so se v gibkih kontaktih zgovornih rok postavljali v zahtevna ravnotežja, tudi se urili v hitrostih preletov in prostor zapolnili s svojimi utrinki.
Tretja po vrsti je nastopila skupina delavnice Afro urbani ples, svoje gibke utrinke pa povezovali z afriško kulturo, tudi senčili z novodobnimi trendi v izvedbi: Alje Caharijas, Ive Crljenak, Sandre Vukota, Hane Srebotnjak, Uroša Križmana, delavnico pa vodili Kristina Sicherl–Krista in Maša ob spremljavi bobnarjev Issiake in Mamourouja Sanouja.
Na zaključni nastop v dvorani pa se še enkrat pripravila skupina Urše Rupnik v sestavi plesalcev: Brina, Andreas, Dijana, Katja, Kaja, Alja, Zala, in Vesna, tudi urbano sledila zahtevnemu Uršinemu programu brzic ter preprijemov v trendih sodobnega plesa Folow The Folow in v zanimivih prepletih tercetov.
Po kratkem odmoru ter hlajenju s tekočino so se vsi skupaj napotili na svež zrak, na dvorišče, prazno veliko parkirišče, kjer je že čakala skupina delavnice Afro Fusion, potekala pa pod vodstvom Kriste in Maše, nato pa uprizorili še pridobljeno znanje s tečaja Afriški plesi, ki je potekal pod vodstvom Maše Kagao Knez, obe skupini pa se sila razvneli v plesu in ritmih tega sončne celine: Tjaša Jerak, Karin Lori Krivec, Jasna Hojak, Sabina Valek Derganec, Hana Srebotnjak, Azra Baširević, seveda ob donečih ritmih bobnarjev iz Burkine Faso v sestavi: Issiaka in Mamourou Sanou in Moris Bado.
Tudi na koncu ni zmanjkalo plesne vneme, ko je sledilo še vabilo na ples ob afriških ritmih ter popularni afro glasbi, tako v dvorani kot zunaj, tudi ob radoživem klepetu.
Tokrat je svoj kotiček dobila tudi izmenjevalnica, izmenjava vsega, kar so želeli ponuditi eden drugemu − oblek, obutve, nakita, hišnega dekorja −, po načelu: prinesi, zamenjaj, odnesi, osveži svoj stil, prezrači omaro, svobodno zadihaj. Ko pa odideš, s teboj naj odidejo tudi tvoje stvari, ki niso šle v promet. Nato pa razvneli le še užitki ob žuru do poznih ur.
Maši je preostalo še pakiranje kostumov in scenografij, ob tem pa se gotovo vrstili prelepi spomini teh minulih desetih let vadbe in ustvarjanja odrskih projektov. V najinem pogovoru je dejala, da ji je žal, da tako propada njihovo dolgoletno ustvarjalno zatočišče, tudi je prepričana, da bo žal še dolgo služilo le propadanju, preden bo stavba dejansko zrušena, saj je tudi v preteklosti pogodbe podaljševala celo na pol leta, ko je vsakič bilo govora o rušenju. In ker v njej vedno tli iskra optimizma, je pogovor zaključila z rekom, ko se ena vrata zaprejo, se nova odprejo, tudi v upanju, da se nova odprejo z več posluha in ob boljših pogojih za ustvarjalnost.
In kot so zapisali ob vabilu: “Če ne drugega, smo v času izolacije morda spoznali, da so tisto, kar je vredno naše pozornosti in pomembno za naš obstoj − ljudje. Ljudje, ki nas obkrožajo, ki jih imamo radi in ki sanjajo podobne sanje in živijo podobne vrednote kot mi. In da tako nikoli nismo sami ali izgubljeni.”
Ja, to se je dalo začutiti tudi ob zaključku letnega pregleda, ki je bil gotovo eden redkih organiziranih zaključnih produkcij v dvorani, ko je prostor obdala prijetna toplina, tudi ga zapolnil nenavaden optimizem; saj je znova ples zavladal.
