Plesni kongres za dolgoročnost

Zadnji vikend v mesecu oktobru je sekcija za moderne tekmovalne plese pripravila plesni kongres, ki je bil namenjen plesalcem, ki so se v letu 2013 na državnem prvenstvu uvrstili na 1. – 12. mesto (solisti in pari) in/ali 1. – 6. mesto (male skupine in formacije) za starostne kategorije mladinci in člani, kot plesnim pedagogom in sodnikom.

Prvi dan je bil namenjen sodnikom, ki smo se končno zbrali na okrogli mizi in si upali deliti mnenja. Začetek je bil temperamenten, potem pa se je začelo razmišljati in debata se je razvila v zelo koristno. Veliko je bilo govora o samih pravilih in taktikah sojenja, ki so si poleg splošnih pravil  med seboj zelo različna, kar je popolnoma sprejemljivo in dopustno, dokler ni pravil znotraj pravil. Izkušnje te delajo hitrejšega in samozavestnejšega, je bilo slišati od starih sodniških mačkov. Mlajša generacija pa vseeno ne odstopa veliko s povprečjem sojenja in deljenja ocen na tekmovanjih, čeprav se večkrat sliši, da že po sodniški ekipi plesalec ve, kako približno bo ocenjen. Saša Eminič Cimperman, plesna pedagoginja, sodnica in vodja plesne šole Miki Domžale je bila zelo zadovoljna nad celotnim plesnim kongresom: "Navdušena sem nad tovrstnimi dogodki, kot je bil Plesni kongres. Na kupu trenerji, domači in tuji strokovnjaki, vsak s svojimi izkušnjami, izmenjava informacij in prakse. Kot trener sem tokrat pridobila male finese, kondicijske in popestritvene prijeme, ki jih lahko vključim v svoj trening. In pa zagon ter motivacijo, ki jo izžareva Dollie Henry, učiteljica jazz baleta. Veliko mi pomenijo tudi informacije iz prakse, ki sem si jih izmenjala s trenerji in sodniki. Kar zadeva okrogle mize sodnikov, sem mnenja, da je prav, da se sodniki odprto pogovorimo o dvomih, ki se porajajo, in delimo svoja mnenja. Na ta način bomo našli primerna orodja za korektna sojenja, poleg pravil, ki so že zapisana. Ne dopuščam si pa vplivanja na sojenje v smislu, kaj je dobro in kaj ne glede na trenutne smernice."

Drugi dan je bil namenjen reprezentančnim vajam, kjer so lahko plesalci, popolnoma zastonj, svoje plesno znanje nadgrajevali v različnih tekmovalnih zvrsteh pri modernih tekmovalnih plesih. Predsednica modernih tekmovalnih plesov Fiona Johnson Kocjančič je v Slovenijo povabila strokovnjake, ki delajo na posameznih področjih po vsem svetu. Bolgarski Bboy Slav je poučeval breake dance, step je predaval svetovni prvak iz Ukrajine Aleksandr Ostanin, aktualna svetovna prvakinja Nika Mlakar pa je plesalcem skušala pokazati, kaj je tisto več pri orientalskih plesih. Nika Kljun je priletela iz Amerike, da je tako plesalcem kot tudi pedagogom predstavila trenutne trende hip-hopa, čeprav se je dotaknila tudi zgodovine. Poudarila pa je, da ples s srcem naredi plesalca boljšega. Saša Volk je branila barve disco plesa, Gaj Žmavc pa je znanje moderna iz mariborske opere prenašal naprej plesalcem, ki po navadi plešejo v telovadnicah. Jazz tehniko, in to ne tiste ameriške, ki jo danes vidimo povsod, vendar tisti pravi pristni jazz, je strastno zagovarjala in delila tako med plesalci kot sodniki ter plesnimi pedagogi umetnica iz Velike Britanije Dollie Henry, ki je bila tudi moja profesorica na plesni akademiji. Zahvala gre Fioni Johnson Kocjančič, da mi jo je pomagala končno pripeljati v Slovenijo. In tako se je ponudila rešitev na večno dilemo, ki spremlja nas vse, ki smo vpleteni v tekmovalni sistem in vprašanje, kje so meje med jazzom, modernom in show dancom, kar sama od sebe. Nostalgični obrazi nekaterih sodnikov in pedagogov so se strinjali, da bi jazz moral ostati jazz v polnem pomenu besede, korakov in glasbe. Pomisleki pa so bili okoli tega kako zato navdušiti današnjo mladino, čeprav so bili nekateri plesalci zelo navdušeni že na reprezentančnih vajah. Eden izmed njih je tudi mlad plesalec iz PK Bolero Tian Ramčilovič Čehič: "Reprezentančne vaje so se mi zdele odlična priložnost za pridobitev novih znanj. Obiskal sem delavnice Dollie Henry – jazz, in sicer vse tri dni. Delali smo drugače, kot smo vajeni, in izvedeli, kaj pravzaprav pravi jazz je. Povedala nam je veliko uporabnih informacij in vsako sekundo ure in pol namenila plesu. Udeležba je bila zelo številčna in prišli so plesalci iz različnih zvrsti plesa ter z vseh koncev Slovenije. Tudi energija je bila pozitivna in željna znanja. Tu se plesalci popolnoma pomešamo skupaj in pozabimo na različne klube ter poskusimo potegniti od tega čim več. Dollie je bila zelo navdušena nad slovenskimi plesalci in vesela številčne udeležbe. Obiskal sem tudi delavnice Gaja Žmavca (modern) in Saše Volk (disco). Tu je bila udeležba nekoliko nižja. Spet nam je vsak v čim krajšem možnem času poskusil predstaviti svojo zvrst. Naučil sem se zelo veliko novega in poskusil različne zvrsti plesa. Mislim, da smo uživali prav vsi udeleženci. Želel bi si, da bi bilo takih priložnosti v Sloveniji še več."

Tretji dan smo imeli strokovni seminar plesni pedagogi – vaditelji, učitelji in trenerji, ki smo si tudi med predavanji med seboj delili mnenja in informacije. Tako je bilo zanimivo slišati, kako na različne načine konkurenca pripelje plesalce do športe forme. Kako je pomembna vsesplošna kondicijska pripravljenost športnika, nam je predaval bivši reprezentant, zdaj pa trener košarke Tomislav Kraševec. Kot sam pravi, ne zna plesati, vendar mu ples in tekmovali sistem nikakor nista tuja, saj je njegova hčerka Tia Kraševec, plesalka v plesni šoli Fiona, kjer opravlja tudi športne meritve pred večjimi tekmami. Mojo trditev, da je ples tudi umetnost, pa je raje preslišal. Zadnje predavanje je bilo namenjeno Petru Bijukliču in pravilni prehrani športnika. Da smo trenerji zgled plesalcem, smo se strinjali vsi prisotni, vendar veliko, predvsem mladih trenerjev, na predavanjih sploh ni bilo. Veliko je tudi tistih, ki licence sploh nimajo, pa delajo in so super trenerji s še boljšimi rezultati. Torej kje je potem logika, smisel? V dolgoročnosti! 

View Gallery 4 Photos