Plešemo, rajamo, se vrtimo in praznujemo!

SVŠGUGL v akciji (foto: dijaki fotografskega krožka SVŠGUGL, mentor profesor Aleš Confidenti)

V avli Pedagoške fakultete Ljubljana, na Kardeljevi ploščadi 16, je 24. januarja ob 10. uri stekla otvoritvena svečanost jubilejnega praznovanja Srednje vzgojiteljske šole, Gimnazije in Umetniške gimnazije Ljubljana/SVŠGUGL, odprl pa jo ravnatelj Alojz Pluško s pozdravnim nagovorom gostom, nastopajočim in dijakom, ki so prisostvovali slovesnosti ob 70-letnici šole oziroma programa predšolske vzgoje.

Ravnatelj Alojz Pluško

Pri tem tudi poudaril, da je to prva v vrsti proslav, ki se bodo zvrstile med letom, ko splošni gimnazijski program njihove šole obhaja že 30 let, odkar je priključen šoli, in je letos tudi 20 let, odkar se je šoli pridružila še umetniška gimnazija. Priključitev obeh gimnazijskih programov se je zgodilo še v času ravnateljice Milke Arko, ki jih je pogumno sprejela ter izpeljala, a so jo med gosti pogrešali. Zamisel, organizacija ter režija svečanega programa je delo Vilme Rupnik in nosi naslov Plešemo, rajamo, se vrtimo, ki je tudi nastajal pod njenim mentorskim vodstvom po programu predšolske vzgoje, modul Ustvarjalno izražanje – ples, ki ga Rupnikova poučuje ter vodi ustvarjalne delavnice. Nastopile so dijakinje 3. c, 3. d in 2. b srednje vzgojiteljske šole, tudi otroci vrtca Ciciban z vzgojiteljico Mojco Gabrovšek in Kajo Kern Muhić ter otroci vrtca Jelka ob vzgojiteljici Moniki Brodarić in vzgojitelju Gregorju Mahovini. K umetniško zasnovanem programu so prispevali še pedagogi programa predšolske vzgoje: Matej Voje – spremljanje na klavirju, Miljana Sgerm – petje, Janja Majcen – mentorica povezovalnega besedila, Matjaž Predanič – zvok, Petra Županič – oblikovanje programskega lista, risbo zvedavega kosa na programskem listu pa dijak Žan Kos. Ob prihajanju in zasedanju prostorov okoli velikega središčnega avditorija avle je bil na ogled video, kjer so svoje misli na temo Ples je  vseobsegajoča umetnost izpisale dijakinje 2. b razreda, videoprojekcijo pa dijaki fotografskega krožka pod vodstvom mentorja Aleša Confidentija, ki so posneli tudi proslavo.

Slavnost se je začela s himno, Zdravljico pa zapela Miljana Sgerm, po uvodnem govoru ravnatelja pa že sledil dinamično zastavljen plesni program ob petju ter igrivih vsebinah, kjer ni manjkalo niti ugank, na katere so največkrat hiteli odgovarjati otroci obeh vrtcev, tudi jih povsem pravilno reševali, njim namenile pa dijakinje 2. b  razreda, zgovorno ter zabavno povezovali njihovi sošolki Neža Bedenčič in Tinkara Žnidaršič. Na samem začetku je poskakovala Žogica (Mira Voglar), zapele ter povezovale: Kristina Nartnik, Ana Seme, Anja Čolić, Daša Đukić Maljevac, tudi poskakovale kot Žogica Marogica in Palček Skakalček. Nato se je začel mogočni skupinski mimohod v povezovanju plesnih grupacij dijakinj 3. razredov, se programsko delil na štiri dele, tudi se domiselno ter fluidno povezoval in nadgrajeval, med njimi pa tudi otroci iz obeh omenjenih vrtcev.

V prvem plesnem izhodu so zapele dijakinje 3. c, zaplesale pa dijakinje 3. d, tudi začele s pesmico Pleza mucek (Neža Mauer) v koreografiji  Anje Čolić in Daše Đukić, ko mucek pleza na drevo in se steguje, nato je že sledilo vrtenje in poskakovanje tako kot v pesmici Blažek in kos (Janez Bitenc), v koreografiji Valentine Habjan in Neže Vizjak, ko za trenutek obležijo, nato pa se ob hop in hip že spleta kolona nove pesmi  Tika taka (J. Bitenc) v koreografiji Pie Toni in Taje Toni. Tudi Medvedki plešejo (J. Bitenc) ter zapojejo, koreografinji pa Anita Korošec, Anja Štrajhar, tudi sledila kompozicijska lirika Bele snežinke, te zvezdice bele (Anica Černej, Makso  Pirnik), koreografinja pa Ema Brodar, Sara Žunec. Plesno belino pa brž razprši vdor malih avtomobilov ob hupanju ter ploskanju, ko se otroci vrtca Jelka razporedijo med dijakinje 3. d, nasmejani ter na široko odprtih zvedavih oči usmerjajo v svojo gibko avtomobilsko kolono ob pesmici Moj rdeči avto, ki motor ima (Mira Voglar), v koreografiji Maše Gorše in Eme Henigman. Po rdečem avtu pa nekje ob potoku klopoče tudi Mlinček (Maks Jurca) v koreografiji Anje Marolt in Teje Treven, ko se v krogu ter v duetih zavrtijo male in malo večje roke ter postave, ko si gibko osmislijo vrteče se mlinčke. Ko tudi Dežek (J.Bitenc) kap po kap ter kapljice z noge na nogo poskakujejo v koreografiji Floriane Morina in Nine Odlazek. Na koncu tega dela pa vzletijo še male ter velike brneče čebele v pesmi Čebelice (J. Bitenc) ter v koreografiji Tjaše Celarc in Ane Cizelj.
Dijakinje 3. d in 3. c pa urnih nog okrog naokrog ter v krogu zavejejo ljudski ples na ljudsko pesem Pleši, pleši, črni kos v koreografiji dvojic: Nine Zupan, Tine Strmljan, Nike Kuzman in Neže Škrlj.

Program se znova zavrti, vendar so tokrat pele dijakinje 3. d in zaplesale dijakinje 3. c prvi ples v novi postavitvi, ki se je začel s pesmico Miška, ki jo vsak pozna (Slavko Jug, Albin Weingerl) v koreografiji Ivane Kondič in Radice Georgieve, ko se nižejo gibke vsebine ter plesne vrline v natančnih postavitvah in izvedbah osnovnih korakov, gibkih premikov in vrtavk, pozneje pa se širili v višave in se spuščali do tal ob plesu na ljudsko pesem Rasla je jelka v koreografiji Sare Petrič in Nike Ponikvar. V krogu so valovali in se premikali še čolnički, tako kot v pesmici Čolniček (M. Voglar) ter v koreografiji Lee Drnovšek in Nike Mihelič. Nato je sledila še pesmica Račka plavačka ( J. Bitenc) v koreografiji gibov, ki opredelijo račko, tudi jo značilno niansirajo v spopadu z žabico (koreografija Klara Volovlek in Klara Zakšek). V četrtem delu programa pa zaplešejo dijakinje 3. c  skupaj z otroki vrtca Ciciban, ko se išče in sprašuje Kje je copatek, kdo ga je skril (Milena Batič, Janez Kuhar) v koreografiji Ane Sabo. Nato sta ob otroškem igrivem gibanju sledili še Kostanjček zaspanček, kjer na veji mucek spi (M. Voglar) v koreografiji Anje Muršič in Barbare Plazar ter Miha in žaba (J .Bitenc), ko dežek pada, deževni in žabji trenutki pa stečejo v koreografiji Tjaše Slivniker in Vite Gorišek.

Otroci vrtca Ciciban so se ob koncu še posebej potrudili ter opogumili, saj v krogu zavejejo Biba raja (M. Voglar) v koreografski postavitvi njihovih vzgojiteljic Mojce Gabrovšek in Kaje Kern. In prav čisto na koncu steče še veselo rajanje v krogu vseh nastopajočih v slogu ‘flashmet’ na ljudsko in vedno razigrano Ringa, raja, ko se jim pridružijo še dijaki 2. razredov.
Bil je to iskriv, tudi dobro uigran plesni ter spevni nastop dijakinj 3. letnikov programa predšolske vzgoje srednje vzgojiteljske šole. Njihovi skupinski plesi so zaobjeli ves prostor, ko so se v ravnih črtah, vrstah in po diagonalah prelivali iz ene v drugo grupacijo, se krožno ovijali ter zaokrožili v gibalnih oblikah zaplesanih sosledij, zlitih z ritmi v gibkem senčenju pesmic, tudi povsem uglašeni z glasbeno kompozicijo izbranih pesnitev za otroke, ko je nastopilo 60 dijakinj in 40 otrok omenjenih dveh vrtcev.

Vilma Rupnik

Mentorico in pedagoginjo Vilmo Rupnik sem vprašala, kako so gradili kompaktno zastavljen plesni program v trajanju ene šolske ure, ki se ves čas usklajeno preliva po prostoru v plesnih oblikah in prostorskih linijah, kar so obiskovalci ob zaključnem poklonu tudi nagradili z navdušenjem in obilnim aplavzom.  "V tretjem letniku dijakinje v parih pripravijo koreografijo (za oceno) na eno od pesmi, ki so se jih naučili pri glasbi. Vsak par k izbrani pesmi napiše svojo kratko zgodbo, ki jo pove sošolkam, in jih tudi nauči plesati svojo koreografijo (po metodičnem postopku). Ko ples in pesmico obvladajo, dijake razporedimo po prostoru, tako kot narekujeta vsebina in koreografija. Povabimo otroke iz okoliških vrtcev, da pridejo na obisk, pokažemo jim svoj repertoar (okoli 14 koreografij), naučimo pa jih štiri od teh, da jih lahko potem plešejo ter vadijo tudi v vrtcu. Iz teh večletnih zelo pozitivnih izkušenj sem se letos odločila, da naredim izbor ter dijakom naše šole predstavimo program predšolske vzgoje, ustvarjalno izražanje-ples. Pri poučevanju modula USI-ples imajo dijaki precej problemov prav zato, ker si ne znajo predstavljati, kako plešejo predšolski otroci, zato tudi ta gibka ustvarjalna praksa z VVZ . Program za nastop smo pripravljali v decembru in januarju v okviru rednih ur USI-ples in na vajah izven pouka. Otroci iz vrtca so prihajali na vaje v šolo. V vrtcu Jelka bodo s plesnim programom, ki so se ga naučili za nastop pri nas, nastopili tudi za svoje starše," je obrazložila Rupnikova.

Pohvala nastopajočim in vsem, ki so sodelovali ter pripomogli k tej  jubilejni predstavi, in se še toliko bolj zahvaljujemo, ko se modul Ustvarjalno izražanje-ples izvaja eno šolsko uro le enkrat tedensko v 1., 2. in tretjem letniku, ko so se žal skrajšale strokovne ure zavoljo zahtevnosti splošnih učnih programov. Tudi mi je ob zaključku programa manjkal četrti letnik, ki bi skupinske oblike lahko programsko nadgrajeval z avtorskimi miniaturami, ko tudi eno leto vmesne prekinitve brez praktičnega plesnega ustvarjanja pomeni kar velik manjko pri vstopu novega šolskega kadra v delovno razmerje VVZ.

… (foto: dijaki fotografskega krožka SVŠGUGL, mentor profesor Aleš Confidenti)

Program predšolske vzgoje, imenovan ritmična gibalna vzgoja, je pred 70 leti postavila ter vse do upokojitve tudi vodila Marta Pavlin, por. Schmidt, poznana pod partizanskim umetniškim imenom Brina, izhajala pa iz šole izraznega plesa Mete Vidmar, diplomantke nemškega plesnega ekspresionizma na šoli Mary Wigman. Od takrat pa vse do današnjih dni so ta program v organizaciji vzgojiteljske in srednje vzgojiteljske šole (petletne, pozneje štiriletne) tudi ob obsežnejšem urniku vodile dipl. vzgojiteljice, dipl. psihologinje ter pedagoginje, ki so izhajale iz omenjene plesne šole Mete Vidmar, pozneje tudi iz takratnega oddelka ZGBI, danes KGBL, ko je oddelek izraznega plesa vodila pedagoginja in koreografinja Živa Kraigher (tudi učenka Vidmarjeve ). Nekatere med njimi so se lahko odzvale vabilu na jubilejno svečanost, tudi nadvse pohvalile predvajani program: Mira Voglar, dijakinja prve generacije vzgojiteljske šole, pozneje prof. glasbe; dr. Breda Kroflič; dipl. psih. Jerneja Lenard (alias Neja Kos); Dora Gobec; nekdanja dijakinja, dipl. vzg. Marija Ogrinc; s strani pedagoške fakultete pa dr. Vesna Geršak.

View Gallery 9 Photos