Naša recenzentka Daliborka Podboj se je ozrla še malo na plesno leto 2021.
Dve leti restrikcij zavoljo epidemije korona virusa (2020–2021), ko je kar zamrl vsakdanji življenjski utrip, je botrovalo strahu, zapiranju, nošenju zaščitnih mask, tudi onemogočilo razvojne gibalne potenciale, ki so najbolj blokirali šoloobvezne otroke, nič manj srednješolce in študente. Ko so se družbeni prostori in vadbene dvorane zapirale, učne ure pa potekale po virtualnih aplikacijah, v prostorski osami tistih, ki so jim bile namenjene, in tistih, ki so jih vodili.
To je čas nove realnosti, ki pa je imel tudi svojo svetlejšo plat, kot je bolj svež zrak brez izpušnih plinov, in je v tem času na police postavljenih kar nekaj novih knjig ter priročnikov o plesu, nekaj teh tudi že predstavljenih na portalu Parada plesa; kot so: Nataša Kočar, 1001 gib orientalskega plesa (2020); Dr. Henrik Neubauer, Zgodovina plesa (2020); Vilma Rupnik & Vesna Jevšenak, Plesna umetnost (2021). Na začetku leta 2020 je izšla tudi strokovna publikacija o baletu v samozaložbi dr. Henrika Neubauerja, 100 let poklicnega delovanja prve operno baletne šole v Ljubljani, in knjiga Roka Vevarja, Ksenija, Xenija, Londonska plesna leta Ksenije Hribar 1880–1970, v založbi Maska. Prav gotovo niso vsa ta knjižna dela nastajala oziroma nastala v teh dveh koronskih letih, verjetno pa se v tej novi realnosti pospešeno pripravljala za objavo.
In je Javni sklad za kulturne dejavnosti RS (JSKD) v okviru svojega študijskega centra Izdal nov strokovni priročnik: Namig za gib, s predlogi za delavnice ustvarjalnega giba (Ljubljana, 2021), kar sta uredili in izbrali Nina Meško in Vesna Geršak. O priročniku je na predstavitvi 23. novembra 2021 v Šalamunovi knjižnici JSKD Nina Meško, samostojna strokovna svetovalka za ples pri JSKD RS, uvodoma dejala, da je priročnik v prvi fazi in manjšem obsegu nastajal v obliki publikacije ob 11. ljubljanskem festivalu kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ko se je program festivala osredotočal na temo ples-gib-telo, s poudarkom na sodobnih umetniških praksah, namenjenih gibanju in neverbalnemu izražanju otrok v vrtcih ter šolah, tudi v spodbudo inovativnega učenja, ki naj bi popestril klasične (sedeče) učne oblike. Predhodnica tovrstnega priročnika v založbi JSKD iz leta 2011: Plesna žgečkalnica avtorice Jane Kovač Valdes je bila že razprodana, zato tudi potreba po novem priročniku, namenjenemu ustvarjalnem gibu. Na delavnici, ki jo je vodila Neva Kralj, so teorijo in prakso lahko preizkušali tudi prisotni mentorji v obliki gibalne igre, kako gibko in domiselno se rešiti nevarnosti; vsi skupaj pa se predvsem zabavali.
Knjižna oblika priročnika Namig za gib 2011 vsebuje 144 strani, deli pa se na teoretični in praktični del. V prvem teoretičnem delu se vsebinsko posveča nekaterim ugotovitvam večletnega raziskovanja ustvarjalnega giba na relaciji učno-vzgojnih procesov od vrtca do univerze, sledi pa strokovnim prispevkom o pomenu kinestetičnega učenja in pozitivnih učinkih tovrstnega učnega pristopa. Dr. Vesna Geršak v svojem prispevku Utelešeni pristopi učenja in poučevanja od vrtca do univerze uvodoma ter iz obstoječe prakse zapiše: “/…/ da je najprej bilo treba odmakniti stole, da smo lahko s telesi dobesedno gibali ideje in pri tem uporabljali najbolj vseprisotno, vendar premalo izkoriščeno izobraževalno orodje, ki ga imamo ves čas na razpolago – svoje telo.” Svoja razglabljanja o sedečem učenju ali gibanju idej Geršakova poglablja in opozarja na vsesplošni pomen gibanja za otrokov razvoj, tudi prispeva primere o vključevanju ustvarjalnega giba na učna področja: jezika, matematike, naravoslovja in družboslovja, likovne in glasbene umetnosti, kot tudi športa.
Susana Gris (ZDA), predavateljica in avtorica knjige Minds in Motion, svoj strokovni prispevek v priročniku začne s stavkom: “Učitelji so vedno bili in vedno bodo pogumni, a pogum še nikoli ni bil tako potreben kot v zdajšnjem obdobju tranzicije in konfliktov v izobraževanju.” Avtorica podčrta ključno vlogo igre pri učenju in gibanje predstavi kot temeljno učno orodje, tudi poudari dejstvo, da gibanje spodbuja sproščanje možganskega živčnega prenašalca dopamina, ki vpliva na sposobnost učenja. Zadnje poglavje prvega dela priročnika Ples in kakovost šolskega bivanja: Nordijska zveza sta prispevali predavateljici: Eeva Anitila (Finska) in Charlotte Svendler Nielsen (Danska), predstavili sta načine, kako ples lahko izboljša kakovost šolskega bivanja in učenja. Recenzijo priročnika je prispevala dr. Breda Kroflič ter zapisala: “Ta bogati ‘NAMIG ZA GIB’ bo pritegnil različne uporabnike tako v ljubiteljski kulturi kot v igralnici in v učilnici, saj nudi bogastvo idej za danes tako aktualno pomanjkanje gibanja v vzgojno-izobraževalnem procesu in ni le minutka za razgibavanje med učno uro, kot si odgovorni predstavljajo. Sedaj je na uporabnikih, da preizkušajo, variirajo, razvijajo, ustvarjajo dalje z udeleženci delavnic in učnih ur svoje in skupne zamisli.” Nina Meško je k uvodni besedi priročnika Namig za gib še posebej poudarila velik pomen tovrstnih priročnikov, namenjenih vzgojiteljem in osnovnošolskim učiteljem, ko svojo pedagoško prakso lahko obogatijo z ustvarjalnim gibom, otrokom pa omogočajo ustvarjalno izražanje. V pomoč vsem, ki si želijo več prakse na področju ustvarjalnega gibanja, JSKD organizira lahko tovrstne delavnice, prijave pa sprejema Nina Meško. Teoretičnemu delu, ki zaobjema 56 strani, sledi še 74 strani praktičnega dela, v katerem je zaobjetih 24 namigov ali gibalnih izzivov, ki so jih prispevali povabljeni slovenski plesni pedagogi, nastajali pa na podlagi njihovih strokovnih raziskovanj in praks. Nekateri namigi so povzeti iz vsakdana, kot npr. Moj avto, Njami palačink, tudi iz narave: Oblika vode, Morski svet, pa še kak hudomušni kot: Dva leteča in en bos, ali umetniški: Ko Galerija, Muzej oživi, ko zaplešejo lahko celo predlogi … Namen namigov je, da spodbujajo domišljijo, gibalno raziskovanje in izražanje, v priročniku si sledijo po stopnjah zahtevnosti, primerni so za otroke od tretjega leta dalje, ko zgornje omejitve ni. Pri vsakem namigu teče še razlaga o njegovem namenu, nato sledi opis dela, napotki dajo možnosti za raziskovanje in oblikovanje različnih načinov gibanja in se priporoča glasba. Oba dela priročnika delijo vijugasti zapisi otrok (od 9. do 15. leta) o tem, zakaj plešejo. Vprašanje je bilo zastavljeno na lanskem 29. državnem tekmovanju Opus 1 – plesna miniatura, nekateri odgovori: Plešem, ker je zame ples okno v svet. Plešem, ker tako najdem veselje. Plešem, torej sem … Priročnik Namig za gib bo predstavljen tudi na Kulturnem bazarju v Cankarjevem domu Ljubljana 31. 3. 2022.
Da je ples otrokom v veselje, smo lahko lani neposredno doživeli na 18. mini festivalu otroških plesnih skupin Pika Miga 2021 v Velenju 9. in 10.oktobra, ko je zaplesalo okoli 130 otrok, med njimi kar 26 fantov v 23 plesnih skupinah, ki so prispeli iz vse Slovenije: GŠ Krško, Rosana Horvat – koreografija; KD Arabeska, Klara Magič; PD Imami, Sanja Spirić; KD Qulenium Kranj, Saša Lončar; Ana Romih; OŠ Bistrica, Sanja Voglar; PS N Velenje, Lucija Boruta; PIM, Tanja Verglez; Dalanda Diallo; KUD PF Celje, Gordana Stefanovič Erjavec; HU Celje & PT Igen, Anita Čanadi; PŠD NLP, Tjaša Dražumerič; PS Intakt, Sabina Schwener; KID Plesonoga, Jelena Oleami; GŠ Laško-Radeče, Špela Meved; KGBL, Jana Kovač Valdés. V izbor je prišla tudi avtorska miniatura Mlada zemlja Ane Hladnik iz GŠ Celje, ki jo je Ana mladostno zaplesala ob glasbeni liriki harfistke Neže Hladnik (mentorstvo Sandra Koren).
Med večinskimi dekliškimi plesnimi skupinami sta se uvrstili tudi dve fantovski: Naša Rima, GŠ Krško, ko je skupina sedmih fantov veselo ‘repala’ rime v razgibanem nemiru na in s stoli, tudi v kontrast predhodnemu dekliškemu sedmerčku Čigumi Rap (avtorica obeh koreografij je Rosana Horvat); in so se tudi preostale skupine največ dvakrat predstavile. V drugi fantovski skupini jih je bilo kar deset, ki so rajali v koreografiji Jane Kovač V., KGBL Hej, steci, skoči, igraj, ko so fantje leteli, brzeli, skakali …
Spomnimo se, da je lansko državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 potekalo še za zaprtimi vrati, da se je prvič javno zaplesalo v organizaciji JSKD OI Maribor na Zimski plesni šoli tik pred majskimi prazniki, ko so lahko tudi šolarji zakorakali v svoje razrede, zadnja dva meseca pa posvečena šolskim programom, nato so sledile že prepotrebne počitnice, ki so jih plesalci najprej zaživeli na Poletni plesni šoli JSKD RS v Ljubljani. Zastavi se vprašanje, kdaj so sploh lahko sledile skupinske plesne priprave za festival Pika Miga. Odgovor je prispeval kar mini festival Pika Miga, ko je ples od prvega do zadnjega izhoda predstavljal en sam radosten vzklik, otroci pa izžarevali energijo sreče, tudi bili docela usklajeni, gibalno dorečeni, nasmejani … ko so končno lahko skupaj zaplesali. Odgovor na zastavljeno vprašanje potrdi znano dejstvo, ko si nekaj zelo želiš ali hočeš, takrat daš vse od sebe, kar se je tokrat zgodilo vsem, ki so se usmerili k izvedbi festivala Pika Miga 2021, uspeh pa neverjeten, saj se je energija zlivala čez dvorane, po hodnikih, mestu: ko je na novo zaživel naš mladi plesni rod na 18. mini festivalu Pika Miga.
Ob mini festivalu Pika Miga, ki se je odvijal v Kulturnem domu Velenje, je tekla tudi 4. mednarodna konferenca plesne pedagogike: Učinki plesa – primeri in raziskave iz prakse (8.–10. 10), potekla pa na spletu, v mestnih dvoranah: Center Nova in Gaudeamus. Plenarna predavanja so prispevali: Susan R. Koft (ZDA): Generating the Impact of Dance on Life/ Ustvarjanje vpliva plesa na življenje; dr. Eeva Anttilla: How das dance work?/Kako ples deluje?; dr. Aleksandra Schuller: Telesni spomin, gibalna metafora, kinestetična empatija; Janez Škerlj Vogelnik: Povezave verbalne komunikacije s čustveno inteligenco in gibom; dr. Vesna Geršak: Ples med zemljo, vodo, zrakom in ognjem; Ajda Tomazin: Od malih nog /u/ – regionalna platforma za razvoj in afirmacijo teatra za otroke in mlade. Po urniku so tekle tudi delavnice, vodili pa jih naši uveljavljeni plesni mentorji in koreografi: Gregor Kamnikar & Mateja Jeler: Ples preko Zoom-a; Neva Kralj: Celotni plesni program za malčke; Urša Urbančič & Dejan Srhoj: Skok čez luno – je evropski projekt, kjer gibalno omejene plesalce vodijo plesalci, ki nimajo telesne omejitve. Ana Romih in Urša Štular Benčina: Senzorično potovanje; Urša Rupnik: Razmerja. Strokovno zaokrožen konferenčni program, dobro pripravljen kot tudi obiskan, kjer se teorija neposredno sooča s prakso, znanost z učinki mladih ustvarjalcev in plesalcev, je zadnjega dne zaključil dr. Jeff Meiners (AUS) z aktualnim predavanjem in perečim vprašanjem, danim tudi v razmislek: Where to from 2021 with dance and young?/Kam od leta 2021 s plesom in mladim? Uspešno se je zaključil lanski mini festival Pika Miga, ki se ga ni moglo organizirati leta 2020 kot tudi ne območnih in regijskih revij mladih v organizaciji JSKD, in je tistikrat tudi festival Živa 2020 potekal le v virtualni obliki. Živa, festival plesne ustvarjalnosti mladih, je bil 2021 le postavljen na oder Španskih borcev (11.–13. 11), tudi se uspešno zaključil tik pred novimi restrikcijami zaradi nove mutacije virusa covid-19, poimenovane delta.
Bogato zasnovan program plesnih predstav in krajših koreografij Živa 2021, ki jih ni bilo moč uprizoriti leto poprej, je na portalu Parada plesa v večini že bil predstavljen prvih mesecev novega šolskega leta 2021/2022, npr. Materija, Beno Novak in PIM; Sister Hud, PF Celje; Neke noči neke deklice umirajo, Zavod Moja Krecija; Kam si raztresla sekunde, Š.I.K.; Nisem dekle niti ženska, Tjaša Bucik, Anuša Kodelja, Tereza Gregorič …
In je te marčevske dni (5.–6. 3.) potekalo že 30. državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev, Opus 1. Upajmo, da se nam tokrat odpirajo nova, tudi svetlejša plesna obzorja.
