V Ljubljani je bilo prvič organizirano mednarodno tekmovanje Axis International Dance Festival, in sicer v dveh kategorijah: Ljubljana Dance Prix ter Open Call Contemporary Choreographers, in to v nedeljo, 31. marca, na velikem odru Centra kulture Španski borci. Namen tovrstnega mednarodnega plesnega srečanja je dati priložnost tudi plesalcem, ki prihajajo iz zasebnih plesnih šol ter različnih držav, da se lahko predstavijo, tudi preizkusijo in si izmenjujejo znanja, zamisli, obenem pa še spletajo mednarodne prijateljske vezi.
V imenu organizatorja sta se nastopajočim in obiskovalcem, ki so napolnili prizorišče, zahvalila gospa Frederica Comello, umetniška vodja italijanskih plesnih šol, in Petar Đorčevski, baletni solist SNG Opera in balet Ljubljana. To prvo ljubljansko srečanje ima namen tesnejšega povezovanja na področju plesnega izobraževanja v sodelovanju s sosednjimi državami, ki se že združujejo pod znamko Alpe Adria. V prihodnje pa načrtujejo tudi širjenje v širši mednarodni prostor, saj ples ne pozna ne državnih ne etičnih ali celo jezikoslovnih meja. Končni namen pa organizirati mednarodno plesno tekmovanje na evropski ravni, ki nedvomno lahko ponudi učno nadgradnjo, tudi strokovno bogatenje na področju plesne umetnosti.
V dopoldanskem času sta bila organizirana dva ‘masterclassa’, vodila pa ju člana sodniške ekipe. Sodniški trio je v sestavi: Mário Radačovský, umetniški direktor National bellet Brno, Tomaž Rode, predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije (DBUS), in Leonardo Jakovina, ravnatelj Baleta SNG Zagreb, ocenjeval tako tekmovanje Grand Prix kot sodobne koreografije mladih koreografov. Za člana žirije je bil prvotno napovedan mednarodni priznani koreograf Jiří Bubeníček, ki se je zaradi obveznosti moral opravičiti, glavni razlog pa naše nedosegljive transportne povezave ob večernih urah, ob tem pa tudi nezmožnosti pravočasnih ciljnih prihodov.
Tekmovanje je potekalo v dveh plesnih slogih: sodobni ples, modern, in to v kategorijah: solo, duet/trio ter skupine. Pravila določajo, da v kategoriji junior tekmujejo tako fantje kot dekleta v mejah letnic rojstva od 2004 do 2012, v kategoriji senior pa je mejno leto 2003. Dodatne zahteve pa, da so tekmovalci duo/trio v isti starostni kategoriji, medtem ko je v tekmovalnih skupinah dovoljeno starostno odstopanje do 25 odstotkov. Pomemben je tudi čas trajanja posamezne plesne točke: za solo največ tri, za duo/trio štiri, za skupine pa največ štiri minute in pol. Nagrade prvih treh najboljših po izboru sodnikov so trofeje ter udeležba na določenem mednarodnem plesnem izobraževanju. Žal nisem mogla prisostvovati tekmovanju, ki je predvideno potekalo od 15. do 18. ure. Pred tem pa že v jutranjih urah (od 6. do14.), sledilo skupinsko vodeno ogrevanje, tudi polurne predpriprave za vsako točko po danem urniku.
In kdo so bili nagrajenci tega mednarodnega plesnega tekmovanja? V skupini solo junior je sodelovalo 13 prijavljenih koreografij, prvo mesto z največ točk v celoti si je priborila Lana Klemen v koreografiji Mitje Popovskega Dreaming Awake, Društvo Kazina; drugo mesto je pripadlo Nuši Petek v koreografiji Mojce Ussar To be free, Galerija plesa Maribor; tretje pa zasedel Italijan Silvio Nikolov v koreografiji Two Thausend and Twelve koreografa Marca Laudanija.V skupini solo senior je tekmovalo 28 plesalcev oziroma koreografij, kjer si je tretje mesto prislužila Maja Kovačič, Harlekin društvo za umetnost plesa v koreografiji Ussarjeve Rimembering, drugo in prvo mesto pa pripadlo plesalcema iz Italije: Mattioliju Lorenzu v koreografiji Claudie Scalle Day Light in Maccatrozzu Crispinu v koreografiji M. Laudia Say me name, med njimi tremi pa le po ena točka razlike.
V skupini junior duo/trio sta tekmovali le dve grupaciji, prvo mesto je zasedel trio koreografa Popovskega Thinking abaut, Društvo Kazina; drugo mesto pa osvojila italijanska skupina Rdeča zvezda v koreografiji Amalie Codelli; medtem ko so v skupini senior duo/trio tekmovale štiri zasedbe, drugo mesto je osvojilo Harlekin društvo za umetnost plesa s koreografijo Chasing us down, tretje je pripadlo Galeriji plesa z naslovom S(HE) v duetu nje in njega, obe koreografiji pa prispevala Mojca Ussar, ko prvo mesto ni bilo dodeljeno. V skupini junior sta tekmovali le dve italijanski zasedbi, prva je bila koreografija Ne me quitte pa, tretja pa Golf Mania, v seniorski skupini se je zvrstilo sedem zasedb, prva tri mesta so pripadla plesalcem Italije z zmagovalno koreografijo Uncolored, na drugem mestu Where we Where, tretja pa Sete.
Kot je bilo slišati, je tekmovanje teklo gladko, vendar pa se časovno kar zavleklo, nezaželena zamuda se opravičevala s tehničnimi težavami, menim pa, da je bilo tudi prištetih 15 sekund za vsak izhod več kot premalo. Posledično se je tudi načrtovano koreografsko tekmovanje začelo z zamudo in ne ob napovedani 19. uri, ampak ob okoli 21. Pred samim začetkom je navzoče v angleščini sproščeno pozdravil podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Crnek. Verjetno so zaradi neljube zamude so napovedi pospešeno potekale samo v angleščini, ko mednarodni protokol, tudi praksa v tujini, kaže, da nagovori vedno stečejo v uradnem jeziku države, v kateri poteka dogodek, nato pa sledijo še v jeziku, ki je tudi najbolj uporaben, kar je danes v Evropi gotovo angleščina. Prijavljeno je menda bilo precejšnje število sodobnih koreografij, izbranih pa njih deset, ki jih je ocenjeval že omenjeni trio uveljavljenih mednarodnih sodnikov.
Prva na vrsti je bila koreografija Number 27, stekla pa v slogu sodobne plesne tehnike na glasbo Frederica Chopina ter v izvedbi razvejanega ženskega dueta, Martina Rato in Erica Boschiroli. Koreograf Nunzio Perricone je plesni duet širil po prostoru v stiku z drsno plesno površino in ob tekočih dvigih, padcih ter v prijemih dveh teles v gibalni klasiki sodobnega plesa.
Moški solo v izvedbi in koreografiji Fabia Boccalettea z naslovom IK (hie veel, hoe lang, hoe veer) sestavljata dva dela. V prvi skici se predstavi v estetiki baletnih korakov ter skokov vase zagledan plesalec, v paradni kostumski opravi, zapeti prav do vratu, ki pa se razgaljen do pasu v drugi skici kar sproščeno giblje ter izraža v oprijemljivih oblikah sodobne gibalne vsebnosti. Koreografija je zanimiva prav po svoji diametralni plesni postavitvi, ko se v dveh plesnih različicah izoblikuje osebnostno dozorevanje. Žal pa z vmesno pavzo ter praznim odrom zavoljo preoblačenja plesalca za sceno, ko ni bilo jasno, zakaj in čemu tiho sameva odrski prostor, pa je koreografski koncept izgubil na svoji kompozicijski celovitosti.
Kot svojevrstna plesna kompozicija se je izpostavil solo z naslovom Esperiment su un corpo giá perfetti koreografa Nyka Piscopa in na glasbo Ryuichija Sakamota & Alve Noto. K temu pa pripomogla tudi tenkočutna izvedba plesalke Monice Cristiano, ob slikovitih zamrznitvah ali trenutkih premisleka, kar pa se nekam hitro in ne ravno jasno zaokroženo tudi žal zaključi.
Novi koreografski solo mariborskega baletnika, tudi plesalca ter mladega koreografa Gaja Žmavca je bil ne le prijetno presenečenje, ampak tudi koreografski inovativni pristop v sferah plesnega izražanja. Koreografija nosi naslov The Recital, ko gledalca v praznini odra pričaka klavirski stol, nato v tišini negotovo ter v drobljenju korakov vstopa ona, plesalka Tetiana Svetlična. Ko pa se usede na svoj delovni stol, se predstava pianistke, njen virtuozno zaokrožen gibalni recital tudi impresivno začne kompozicijsko, tudi dorečeno zaključi ob glasbi Stravinskega.
Navdušila je tudi dramsko zaokrožena koreografija Marca Laudanija Amuninni na glasbo Ada Milea ter v izvrstno zaigrani in zaplesani izvedbi dueta OCRAM Dance Movement: Andrea Rachele Bruno in Mario Guttà. Je pristno, predvsem humorno zasnovan ljubezenski duet spominov, kar je gotovo dobrodošla koreografska rariteta, ki pa še kako paše; po izboru sodnikov pa bila drugo nagrajena.
Tretjo nagrado je osvojila koreografska zgibanka Rocca Suma z naslovom Echo of one (glasba Akira Rabelais), v plesni izvedbi Dancers: AP Side Collective (Sofia Zanetti, Lorenza Matteucci, Caterina Ghirotto, Sara Baldini, Martina Asta, Gregorio Di Capuame). Dobro uigrana plesna skupina uprizori gibalni skeč podajanja in sprejemanja, ko je v igri tudi del oblačila in se zgodi protestni zaključek plesalke ob slačenju zgornjega oblačila, njen lik pa izgubi v svetlobni zatemnitvi.
Zmagovalno koreografijo je prispeval koreograf Alessandro Scalambrino, naslov pa Lotus Flower (for duet), v dorečeni in zahtevni plesni izvedbi ženskega dueta: Giulia Barbera, Michela Caruso, na Chopinovo glasbo, ko lik plesalk dopolnjuje črna kostumska različica dveh oblačil, strogega ženskega hlačnega kostuma ter lahkotne ženske plesne obleke, kar okviri tudi različico njunih plesnih vlog ter oblik.
Axis International Dance Festival je vsekakor dobrodošlo mednarodno tekmovanje mladih plesalcev in koreografov, ki kar bogati naš plesni prostor. (Več fotografij za objavo pa žal organizator kljub obljubi ni zagotovil, kar je velika škoda, in srčno upam, da se prihodnji dogodek vsaj malo približa profesionalnemu delovanju PR-službe, ki se je Paradi plesa, kot medijskemu sponzorju, izkazala kot zelo amaterska. Res škoda. op. u.)
