Draga Valentina, najprej čestitke za nagrado Prešernovega sklada, ki jo boš prejela na predvečer kulturnega praznika. Bi napisala, da se vse zgodi ob pravem času. Se strinjaš z mano, je nagrada prišla ob pravem času in kakšen je ta čas?
Nagrada Prešernovega sklada je prišla v najbolj pravem trenutku, na najlepši možen način, kot objem četrt stoletja močne ljubezni med gledališčem in mano. Ta čas, ki je za mano, v katerem so tkane te predstave, je poln ljubezni in ustvarjalne strasti. Čas, ki prihaja, pa poln presenečenj. Ta trenutek – zdaj – čutim kot prelomnico.
Najvišja kulturna nagrada je tudi v tvoji karieri usodna ali potrditev za tvoje delo, spodbuda za naprej, tako klišejsko, kajne, a kljub temu?
Absolutno velika čast in spodbuda za naprej. Sprejemam jo s ponosom, v globoki hvaležnosti in radosti.
Ta predstava je eksplozija ideje, ki je že dolgo pred tem tlela v meni. Leta sem si skicirala, kako bom naredila Onjegina na glasbo Rachmaninova, in jo dejansko tudi izživela, preden sem jo postavila na oder. Predstava je zelo osebna in tudi zelo težko ocenim svoje lastno delo objektivno. Vem, da sem se nanjo intenzivno pripravljala, veliko posvečala idejnemu, glasbenemu in dramaturškemu konceptu ter s svojimi ljubimi soplesalci odkrivala podrobnosti, ki so dale razsežnost zgodbi, odnosu, plesu. Spomnim se, da nas je že na premieri zadel hurikanski aplavz. Čutiti je bilo, da se je delo ljudi zelo dotaknilo. Vsak plesalec posebej je izžareval – tisto nekaj več, kar je zmeraj senzacionalno in absolutno fenomenalno pri mariborskih baletnih umetnikih! Tukaj je dom moje ustvarjalnosti. Prestižna plesna revija londonski Dance Europe je novembra 2017 to predstavo uvrstila po mnenju kritikov med pet vrhuncev plesnih produkcij sezone!! Preseglo je vsa naša pričakovanja, čeprav je kritičarka Dance Europe že po premieri v SNG Maribor zapisala, da je predstava – triumf Slovenskega nacionalnega baleta ter jo uvrstila ob bok baletom Semperopere iz Dresdna z uprizoritvijo Don Quixota v koreografiji Aarona S. Watkinsa, English National Ballet z Giselle v koreografiji Akrama Khana, Norveški nacionalni balet s Sleepless Beauty koreografov Ine Christel Johannessen, Hege Haagenruda, Melisse Hough in Inguna Bjørnsgaarda ter The Royal Ballet z baletnim dvojcem Flight Pattern v koreografiji Crystal Pite in Symphonic Dances v koreografji Liama Scarletta. Biti v družbi tako imenitnih baletnih ansamblov in koreografskih imen je za mariborski operno-baletni ansambel in zame velika čast.
V sredo, 7. februarja, bosta za vas nagrajence in nas gledalce proslavo pripravila Gregor Luštek in Rosana Hribar, plesalca, koreografa, pedagoga, prav tako nagrajenca Prešernovega sklada pred nekaj leti. Se veseliš ‘gibalne’ proslave?
Že leta spoštujem in se zelo veselim kreacije Rosane in Gregorja. Njuno delo zmeraj prepriča in premakne. Letos je plesno leto!
Ko pogledam nazaj na tvoja dela in usodne tematike, ki se jih lotevaš, se mi zdi, kot da si ženska, ki ‘kriči’: ljubezen premaga vse, z ljubeznijo bo svet lepši, ljubimo drug drugega … Na kaj nas opozarjaš?
‘Love is all that matters. Always.’ (Ljubezen je vse, kar je pomembno. Vedno. op. p.)
Zavedam se, da vstopam v tvoje življenje vedno takrat, ko ustvarjaš in si v nekem svojem svetu, a vendar se mi zdiš takrat najbolj zanimiva, prav tako tudi našim bralcem in bralkam. Kaj se dogaja z Valentino, ko ima polno glavo plesa, baleta, kreacije?
Dogaja se – kot bi rekel Thomas Mann, s katerim se trenutno ukvarjam – "neprekinjeno gibanje duše". Dogaja se sila, ki jo ni mogoče obvladovati, ustvarjalni napad, inspiracija in veliko, veliko koncentracije, odgovornosti, dela v tišini, dela z glasbo, brnenja v glavi, ustvarjalnosti in idej, ki jih ni mogoče izklopiti niti ponoči, ko spim, dogaja se veliko, veliko lepega, srečnega, veliko potovanja od znotraj in zunaj sebe, dogaja se neučakanost, da se začne nov proces s plesalci, ki jih vsak dan gledam, kako plešejo po scenah v moji domišljiji … Skratka veliko ustvarjalnosti je prisotne in veliko novega se tudi dogaja.
Ideja je bila s strani SNG Maribor, da bi proslavili 25 let mojega ustvarjalnega opusa. Edward (Clug, op. u.) jo je imenoval Valentina za valentinovo. 14.februar se je zdel idealen čas za to.
V povsem novo in nenavadno zame. Smrt v Benetkah. Thomas Mann. Delam glasbeni koncept na glasbo Gustava Mahlerja. Koprodukcija HNK Balet Zagreb in Balet SNG Maribor. 2018.
DKNY.
Hvala in še enkrat čestitke! In v živo te objamem, ko boš že nagrajenka.
View Gallery
7 Photos