Letošnji festival sodobnega plesa Platforma je jubilejni, saj je že njegova 15. edicija. Potekal je v mestu svojih začetkov, v Mariboru, na odrih Lutkovnega gledališča Maribor od 31.avgusta do 5. septembra, največkrat v Veliki dvorani LGM, kot tudi v Minoritski cerkvi.
Mojca Kasjak, umetniška programska vodja festivala, se je pri svoji programski izbiri osredotočila na sila aktualno temo družbenega sedanjika: Sobivanje. Tudi je sobivanje rdeča nit programskega okvira desetih uprizoritev, ki poleg organizacije in bivanja izpostavlja sobivanje raznolikih umetniških pristopov v povezavah s plesno umetnostjo. Prva Platforma je bila organizirana že leta 2007 v okviru Plesne izbe Maribor/PIM, pobudo je dala in projekt je vodila Mojca Kasjak, ki v programski knjižici zapiše, da je Platforma sodobnega plesa nastala iz potreb plesne scene z namenom profesionalizacije le-te, tudi želje za širšim mreženjem v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem prostoru.
To je bil tudi čas, ko se je v okvirih JSKD OI Maribor že povezovalo s širšo domačo in mednarodno plesno sceno. Letošnja, jubilejna 15. Platforma, je še zadnjič stekla v produkciji PIM. Skozi vsa ta uprizoritvena leta pa so na Platformi predstavili 211 avtorjev, 383 izvajalcev, več kot 190 javnih dogodkov, in kot v svojem uvodniku k letošnji festivalski ediciji zapiše Mojca Kasjak: “Zato je čas za praznovanje. Na zdravje. Na umetnost. Na Platformo.”
Moj ogled festivala je bil realiziran šele zadnjega dne, ko je po sporedu stekla plesna premiera avtorice in izvajalke April Veselko Padati v ljubezen in je bil posredovan dokumentarni film v sodelovanju z DOKUDOC: Gibaj! Pleši svoje življenje (Move! Dance Your Life). Pred tem pa je na programu 15. Platforme potekalo sobivanje plesnih, glasbenih in socialnih sfer, raznolik scenski umetniški preplet. In se je to mreženje, sobivanje različnih umetniških zvrsti na sceni odra, izkazalo kot nov sveži dih sodobne plesne in performativne scene.
Prvega dne je sledila odmevna mednarodna uspešnica koreografa, plesalca ter plesnega pedagoga Thomasa Noona Po zabavi, ko se nepričakovano na sceni v obliki velike gnetljive lutke pojavi umetnikov alter ego, ko steče razburkan dialog plesalca in lutkarja z uporniško lutko, velikanko. Tega večera se je predstavila še plesna skupina PIM, Š.I.K., s svojo lansko premiero Materija (koreografija: Beno Novak). In so se že ob takratni premieri vrstile pohvale, letos pa, kot pravijo, je skupina prekosila vsa pričakovanja, uprizoritev pa bila prav lepo plesno doživetje.
Fizično plesno gledališče La Macana je posredovalo iskrivi duet očeta in sina Roza samorogi, navdihnjen s sliko roza samoroga na mobi zaslonu. Na Kubi rojen plesalec Alexis Fernándeza je odigral očeta, njegovega sina pa Paula Fernándeza, v plesnem duetu, kjer se izkušnje srečajo z mladostno razposajenostjo.
Iz sosednje Hrvaške je na 15. Platformi gostoval Zagrebški plesni center s skupino šestih mladih plesalcev, predstavil pa projekt hrvaške koreografinje, plesalke in pedagoginje Petre Hrašćanec z naslovom Skupaj. Na odru poteka raziskovanje možnosti ustvarjanja, oblikovanja tridimenzionalnih vzorcev, tudi je bila izbrana v sklopu mednarodne mreže Pan-Adria 2020, ko s podporo mreže že teče svoj krog gostovanj v partnerskih institucijah. Mladi plesalci Zagrebškega plesnega centra, kot je bilo slišati, so se izkazali kot dobro uglašen plesni orkester, ki je dejansko skupaj in usklajeno zavel zastavljeni koncept.
Kranjčanka Ana Romih, plesalka, koreografinja in pedagoginja, je na Platformi gostovala s svojim solo projektom Lahkotnost, ko je veliki oder LGM obsijala z leskom pinki scene, tudi dobrodošlo igrivo uprizoritvijo mladostnega optimizma. Na sporedu sta sledili še dve uprizoritvi iz glasbenih sfer. Prvega oktobra je v Minoritski cerkvi zvenel (Od)zven trenutka, Alje Petric in Vaska Atanovskega, ko glasbenika v svojem slogu prepletata klasična glasbila s tradicionalnimi zvočili drugih kultur.
Naslednjega večera v istem prostoru pa sledila Moč Kamna, zvočna uprizoritev za otroke v izvedbi glasbenega dueta: Franci Krevh in Bojana Šaljić Podeševa, ki v besedi in ob zvokih nenavadnih glasbil pripovedujeta o ljudeh, ki so živeli z naravo v porečjih Idrijce, Soče in okolice, tudi živeli po starih običajih. Na sobotnem sporedu je bil še interdisciplinirani performans z zvočno video inštalacijo in plesno interakcijo: Nadaljnje hiberniranje. Avtor je Indijec Jaskaran Ananda, ki od leta 2015 živi in deluje v Linzu. V svojem avtorskem projektu pa čitljivo povezuje okoljsko krizo s konceptom plastičnosti človeške psihe, tudi človekovo življenjsko psihologijo.
Dvajsetminutni avtorski projekt: Padati v ljubezen (Falling In Love), plesalke, koreografinje in pedagoginje April Veselko je premierno uprizorjen v Minoritski cerkvi LGM 5. septembra ob 17.30. Prijetno nedeljsko popoldne pa privabilo in napolnilo avditorij mladostnega vzdušja. Ko romantika Minoritske dvorane projektu doda še svoj čar nevidnega, vendar prijetnega občutka zgodovinskih dni. V lahki poletni belini je plesalka vstopila v ta razsežni prostor, nato pa se tudi lahkotno povzdigovala v svojih prostorskih poletih, hitrih korakih, ki za trenutek obstanejo, kot bi ji ne bilo jasno, kaj se dogaja ali kako naprej. Njeno telo nenadoma zadrhti ob možnem dotiku (nevidne sile), ko istega trenutka vidno zavibrirajo prsti plesalkinih rok, nato še njo (to nekaj) povzdigne v višine, da bi se že prihodnji trenutek znašla na trdih tleh. Padci in dvigi si zaporedno sledijo, vrstijo v novih oblikah, povezujejo v novih rešitvah, tudi zamrznejo za kak trenutek, in so že tu nove povezave plesnih klicajev. Plesni slovar plesalke je prepoln raznolikih gibkih vsebin, utripov in letečih povezav, prostor pa razsežen, ko ob glasbi časa (Joran Teraš, Wrong Idea), April Veselko ona kar ‘pada v ljubezen’, v angleščini je za to bolj prikladen izraz: ‘falling in love’; v obeh prevodih pa zaznano stanje nepredvidene zaljubljenosti, ki se kar zgodi ali zadene kot strela z jasnega. April ni le vidno izpisala raznolika stanja zaljubljenosti, ampak če sodimo po njenem izrazu, ob tem tudi premišljevala, kako v gibu zaobjeti, zaplesati istovetno angleško inačico padanja v ljubezen. Njeno plesno telo je vzvalovalo vse tisto, kar nastane v trenutku, ko te zadane ljubezen, se pripeti zaljubljenost. Kar je plesalka vihravo, tudi ekspresivno odsevala v svoji koreografiji, medtem ko je njen obraz oddajal resnobo, neke vrste nevtralnost ali domnevni razmislek, kot bi iskala paralele med občutki in realnostjo. Očitno je bila miselno vpeta v raziskovanja znotraj sebe: kako povezati občutek ljubezni s fizičnim pojmovanjem padanja. Tudi ji je uspelo, da moč ponotranjenih občutkov izpiše v abstrakciji plesne figuralike. Avtorski solo projekt Padati v ljubezen v koreografiji in izvedbi April Veselko je nastal v produkciji Plesne izbe Maribor.
V Veliki dvorani LGM so istega večera predvajali filmski vzklik plesu: Gibaj! Pleši svoje življenje. Na zaslonu se sledilo življenju, ki se zavrti v plesu vsakdanjega ritma: ko se to tudi rodi s prvim vzgibom rojstva, prvim utripom, ki sproži prvi vdih, nato še glas. Film iz leta 2017 v prefinjeni poetiki in vizualni estetiki režiserke Fanny Jean Noél pripoveduje in niže kadre 18 pokrajin sveta, kjer se pleše od malih nog. Ko je ples vgrajen v duh naroda, v simboliko igrivosti, lesk svečanosti, v sugestijo obredov in se skozi zgodovino kultivira v raznolikosti bogatih noš ter običajev, pa še osvetli nove čase in njih zabave, sledi se mu še v športnem duhu, nenazadnje tudi v sferah umetnosti. Na zaslonu se tako zavrti 20 plesalcev, tako iz ljubiteljskih kot profesionalnih vrst, v svojih zgodbah, ki tečejo od otroštva do starosti, tudi je jasno izpisana življenjska človeška potreba po plesu. Le koliko žarečih (plesnih) oči pa širokih (plesnih) srečnih nasmehov se je zlivalo po platnu tega filmskega dokumentarnega zapisa.
V gledališki knjižici pa zapišejo,in ob zaključku festivala še nazdravijo znanem reku Fridericha Nietzheja: “Dan, v katerem ne zaplešemo vsaj enkrat, bi morali imeti za izgubljenega.” Torej potrudimo se v lastno veselje, tudi zdravje in vsak dan zaplešimo.
